Danes znanost na vseh področjih odkriva, kako pomembni so vplivi na človekovo življenje v njegovih začetkih. To na starše nalaga ogromno odgovornost. V tem vedno večjem in hvalevrednem zavedanju pa vidim tudi nevarnost, da mislimo, da je čisto vse popolnoma odvisno od nas, češ da bomo s svojimi dejanji za vedno uničili otroka, če se ne bomo ravnali po teh in teh priporočilih… Ne tako. Življenje vedno najde pot. Dajmo si tudi me vedno novo možnost.
Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. Vstopil je in jim rekel: “Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.” (Mr 4,38-39)
Toda ženskosti ni mogoče kar tako uničiti. Lahko je potlačena, skrita, zanikana ali pohabljena, lahko se umakne zelo globoko, a obstaja in žilavo išče pot, da bi se uresničila. Iskanje se pri ženski, ki je bila ločena od same sebe, pogosto začne s tem, da doživlja boleče hrepenenje po svoji izgubljeni naravi, a oblike tega trpljenja so zelo osebne in nepredvidljive. Ženskost se lahko oglaša tudi z množenjem občutkov praznine in otrplosti, kar dokazuje, da je še kako dejavna. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 41)