Koliko mam slišimo danes vzdihovati, da jim je žal, da niso imele otroka bolj zgodaj. Res, danes smo v tej odločitvi tako svobodni, da lahko leta zanemarjamo željo po otroku in se posvečamo drugim stvarem. Zakaj ne bi preprosto obrnili vrstnega reda stvari? V angleščini poznajo izraz “sequencing”, ki pomeni, da ima življenje ženske različna obdobja in da je za vse stvari v življenju pravi čas. Pomeni, da lahko kariero mirno odložimo za nekaj let, poglobimo svoje hrepenenje in poklicne želje in medtem uživamo svojo rodovitnost in materinskost.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besede slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna. (Mr 4,18-19)

Ko imamo opravka z željami, smo vse prej kot svobodne. Pričakovanja drugih delujejo na naše možgane tako močno, da se zrcalni nevroni (s katerimi v sebi doživimo čustva drugega kot svoja) dobesedno reorganizirajo pod vplivom teh pritiskov. Nelagodje, jeza, nemir in krivda tako spremenijo naše mentalne procese, da je pot do želje že izgubljena. Nenadoma ni več tako važno, da bi svojo željo izpolnile, hrepenenje zbledi, navdušenje pa poparjeno ponikne. Želje zapuščamo veliko hitreje, kot si mislimo. Še posebno ranljivo pa je hrepenenje, ki je globoko, a je bilo velikokrat zavrnjeno. (A. Rebula, Blagor ženskam, str.168)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.