“It takes a village to raise a child.”
Zame čudovit in v slovenščino neprevedljiv pregovor, saj nam je nepojmljivo, da bi vsa skupnost enotno, ljubeče in v sodelovanju sprejela in spremljala novega, najranljivejšega člana družbe od spočetja do odraslosti. Odgovornosti si delimo na način, ki v določenih obdobjih grobo reže in seka kontinuirano skrb za otroka. Koliko se čutim soodgovorno za usodo otrok iz družin okoli sebe? Je res, da mora vsak skrbeti le zase in za svoje? Zmoremo premagati to ločenost?