Zahotelo se mi je pristne babiške literature. Take, ki me ne bo ponesla štirideset let v preteklost ali zahtevala od mene, da se preselim v čisto druge kraje in razmere.

In naletela sem na knjigo Instinctive birthing – heeding your inner voice (“Instinktivno rojevanje, slediti svojemu notranjemu glasu”) britanske babice Val Clarke. Odlično delo!

Kako naj babica ohrani svoj pristni poklic v visoko tehnološkem zdravstvenem sistemu? Kako naj nosečnica v 21. stoletju sledi svojemu notranjemu glasu ob vseh rutinskih pregledih in posegih?

Avtorica z dvajsetletnimi babiškimi izkušnjami in spremljanjem mnogih nosečnic, porodnic in njihovih partnerjev ponuja kar nekaj poglobljenih odgovorov.

Navajam nekaj najzanimivejših lastnoročno prevedenih citatov.

“Čutim, da je babičina dolžnost pozorno prisluhniti čustvom, upom in strahovom vsake bodoče mamice. To je še bolj pomembno, kadar so prisotni večji dejavniki tveganja. Nosečnica z visokim tveganjem pogosto čuti, da ignorirajo njen instinktivni glas in zelo pogosto to tudi drži.

Za mnoge ženske pomeni nositi otroka, čutiti utrip novega življenja v sebi priložnost za novo ovrednotenje svojega koščka pod soncem. To je čas, ko prevetrimo prioritete in se odločimo, do katere mere bodo vrednote in pravila sveta določale naša osebna dejanja.

Moški, ki je poučen o nosečnosti in porodu, lahko bolje podpre svojo partnerico med porodom in ji pomaga doseči najboljšo in najsrečnejšo možno izkušnjo.

Vse, kar dojenček pravzaprav potrebuje, je roditi se v ljubeče okolje, biti na varnem ter biti nahranjen in negovan. Njegovo preživetje ni odvisno od neskončne zaloge ljubkih oblačilc, pripomočkov in opreme.

Zanimivo, kako bolje razumemo svoje starše, ko imamo enkrat sami otroka.

Pravkar noseča ženska ima ogromno prednost, če se lahko v zgodnji nosečnosti s podkovanim in izkušenim zdravstvenim strokovnjakom pogovori o nosečniških simptomih ter o načinih, kako jih omiliti.

Kadar ženo pregledujemo s ctg napravo, ji vzamemo svobodo gibanja dlje od točke, do koder segajo kabli, naša pozornost pa se z nje prenese na napravo.

Verjamem, da je maternica svetišče in da vanjo ne bi smeli posegati brez tehtnega razloga.

O tehnologiji raje razmišljajte kot orodju za podporo vašemu instinktu, in se ne zanašajte nanjo, da vam bo povedala vse, kar morate vedeti o svojem otroku.

Znotraj sistema najti babico, ki bo vaša partnerica in vam bo pomagala uresničiti vaše porodne želje, je loterija, na kateri lahko dobite ali pa ne.

Naša družba je postala tako pravdarska – zdravniki se hočejo tako zavarovati, da mora biti ženska “kvalificirana”, da lahko rodi v babiškem centru.

Porod je dejavnost uma in telesa. Če motimo enega, bo trpel tudi drugi.

Mnogo žensk ne ve več, kaj je instinkt in kako naj ga uporabljajo.

Trdno verjamem, da se lahko instinktiven porod zgodi tako v porodnišnici, v babiški enoti porodnišnice, v porodnem centru ali pa doma, pod pogojem, da je to kraj, ki ga je mama izbrala za porod svojega otroka.

Splošno priznano je, da so babice strokovnjakinje, ko gre za normalno nosečnost in porod, in ne porodničarji.

Pristop neodvisne babice do poroda je tradicionalen – nosečnost je normalna in zdrava, če se ne izkaže drugače – tudi če so bile prejšnje nosečnosti rizične.

Misli, podobe ali predstave, ki si jih bo ženska predočila med porodom, se bodo od ženske do ženske razlikovale, cilj pa je osredotočiti se na podobo, ob kateri se ženska počuti varno, udobno in srečno.

Kako lahko pričakujemo, da bomo z zaupanjem gledali na nosečnost in porod, če ne znamo uporabljati svojega naravnega instinkta?

Zdravnica dr. Northrup pravi: “Vsaka ženska ve o sebi veliko več kot kdorkoli drug.”

Pregledi pokažejo, da ste vi in vaša nosečnost normalni le v tistem trenutku, ko vas pregledajo. Kaj pa se dogaja preostali čas?

Že s tem, da na svoj trebuh položite roko, kot sem videla to povsem instinktivno in samodejno storiti številne nosečnice, sporočate svojemu otroku, da veste, da je tam, da mislite nanj in da ga ščitite in varujete.

Večkrat se spomnite, da se tudi dojenček pripravlja na rojstvo, ravno tako kot se vi pripravljate na porod.

Ni treba, da dojenček vse spremeni, vendar boste čas, ki ga boste preživeli s svojim otrokom, le redko obžalovali, zato je čas, ki ga namenite razmisleku o tem, kako to doseči, dobra naložba.

Ko se ženska odloči za otroka, pa naj bo načrtovan ali ne, mora tako ona kot tudi njen partner premisliti o svojih željah in večkrat tudi na novo postaviti svoja pričakovanja.

Po tradiciji babica ni le porodna pomočnica s posebnimi znanji. Ima tudi duhovno funkcijo pri tem, da pomaga otroku, da se rodi, ženski, da postane mama ter ustvari prostor za porod in čas po porodu, tako da bo pravšnji za ta duhovni prehod. V mnogih porodnih kulturah je odgovorna za molitve, napeve, zaklinjanja in druga dejanja, ki pomagajo pripraviti pot za porod in negujejo odnose vseh, ki sodelujejo. (Sheila Kitzinger, Rediscovering birth)

Osredotočite se nase in na svojega otroka. Vaš porodni spremljevalec in skrbniki vam naj nudijo tiho spodbudo in pomoč, da se počutite varne in zmožne se povezati s seboj.

Medikalizacija normalne nosečnosti skupaj s časovnimi omejitvami, ki jih postavlja sistem, je vodila v okrnjenje tega, kar je namenila narava. To se pogosto konča z nepotrebnimi zapleti in z manj zadovoljujočo izkušnjo ter prepreči ženski, da bi prišla v stik s svojim instinktom.

Od vseh žensk, ki sem jim pomagala pri porodu, niti za dve ne morem reči, da bi si bili enaki.

Pomembno je, da veste, da takoj ko vam predlagajo poseg, začnete izgubljati nadzor nad svojo sposobnostjo roditi otroka ter predajati nadzor in v nekaterih primerih tudi izid poroda, nekomu drugemu.

Dojenčki se rodijo, matere rodijo, babice pa preprosto z iztegnjenimi rokami pripravljene čakajo, da varno ulovijo otroka.

Zdrava ženska, ki rojeva, ima levjo moč.

Srečni spomini na porod so tako mogočni, ker nas opremijo za naslednji porod, ki ga pričakujemo z veseljem in vznemirjenjem.

Dokler se vaše telo ustrezno ne odzove na sproženje, napredka ne bo mogoče doseči in to se lahko konča z operativnim rojstvom. To vrsto poroda bodo potem opisali kot “neuspešno napredovanje”, čeprav bi ga morali imenovati “neuspešno sproženje.

“Ko boste zrli v novorojenčka, se boste kopali v evforiji nad lastnim dosežkom.” “Z nežnim objemom novorojenčka, ki je ob vas v stiku koža s kožo, mu nudite dotik in vonj edine osebe, ki jo je kadarkoli poznal ter toploto, ki je zanj zelo važna, saj je njegov mehanizem uravnavanja toplote še nezrel.

Uživajte s svojim dojenčkom na kakršen koli način že – tudi če ga le držite in mu zrete v oči, vam zagotavljam, da sledite svojemu instinktu.”

2 Comments on Sledi svojemu notranjemu glasu

  1. “Ko boste zrli v novorojenčka, se boste kopali v evforiji nad lastnim dosežkom.” Odkar sem mama, sem prav vsak dan obdarjena z metuljčki v trebuhu 😉
    Žal so naši instinkti vse prevečkrat poteptani kot kakšni insekti.
    Hvala za priporočeno branje:)

  2. Čudovite fotke in še kako resničen tekst.

    “Uživajte s svojim dojenčkom na kakršen koli način že … da sledite svojemu instinktu”
    Vsi bi morali uživati z našimi dojenčki in otroki, ne da hitimo nazaj v službe in jih prepuščamo drugim, ki ponavadi ne uživajo z njimi. Vsaj ne tako močno, kot bi sami.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.