Blagor ženskam

s kanglico iz pravljice,

do kolen stojijo

v pradavnih studencih,

pod čistimi slapovi

zajemajo nesmrtnost.

Z zdravilnim glasom prepevajo,

neustrašne zibljejo življenje

v nežnih trebuhih,

okrogle

kot tople marelice

v poletni zarji.

Blagor ženskam,

ki znajo biti selivke,

ko postane zrak strupen,

krenejo na jug

in rodijo na varnem.

iz pesmi Alenke Rebule Blagor ženskam iz istoimenske knjige

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.