Zadnje čase padam v skušnjavo, da na vprašanje, kako sem, redno odgovarjam: “Zelo dobro, ker si lahko dopoldne, ko so otroci v vrtcu, odpočijem od vsega hrupa, dela in nadlog, povezanih z njimi.”
Ker pa ljudje niso vajeni poslušati daljših odgovorov na vprašanje “Kako si?”, običajno drugi del resnice ostane zamolčan: “Ko so otroci doma, začutim, kako zelo uživam z njimi in kako srečna sem, ko razvijam veščino sobivanja z njimi. Posebej ob najmlajšem, ki osvaja vse stvari “velikih” – samostojno oblačenje, pomoč pri pripravi mize, uporaba kahlice, povedati z besedami … – sem hvaležna za vsak trenutek, ko se lahko skupaj z njim veselim novo osvojenega koraka. In kako lepo je, ko se tudi bratca veselita z njim! Ali kako jih je dobro videti, ko vsi capljajo za “ta glavnim”, najstarejšim in se grejo na novo izmišljeno igro. In kako so pozorni na moj trebušček!”
Nikoli nisem zanikala, da je imeti otroke doma sila naporno. A je tudi tako zelo vredno! Seveda imam tudi druge želje, zanimanja, potrebe, a to obdobje se ne bo vrnilo in pika.
Toni Verdú Carbó via Compfight
1 Comment on Resnično srečna
Dodaj odgovor
This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.
Pozdravljena Ana,
ne morem (no ali pa lahko :-)) verjeti, da vsakokrat ko preberem tvoje sporočilo razmišljam ravno o tem, kar sem dobila od tebe. Hvala ti še enkrat za vse besede, ki jih dobim na mejl, ker imam s tem občutek, da nisem sama v vsem tem. Počasi se pripravljam, da grem nazaj v službo, uvajam v varstvo malega in vse skupaj me majčkeno skrbi. In potem dobim vedno na pravem mestu tvoje besede, ki mi vedno znova dajejo moč in novo upanj, da bo vse vredu. HVALA, Neja