Že nekaj časa se opazujem, kako v meni zorijo stvari, preden jih zapišem. Ogromno stvari me izzove v vsakdanjiku, pa jih ne uspem predelati. Prvič zaradi moje narave, ki potrebuje čas inkubacije, drugič pa zaradi pestrega vsakdanjika doma – ideja je že dolgo zrela, pa preprosto ne pridem do časa, da bi jo zapisala.
Lahko pričakujete, da me boste srečali, mi marsikaj povedali, razložili, zaupali, a dobili odziv še mnogo kasneje. Lahko zaupate, da bo zato toliko bolj srčen.
Hvala, ker mi dajete kosti za glodanje 🙂
O pisanju pa sem tudi delala vaje (klikni tukaj) – nastajale so dolgo časa, več kot leto dni, in so zdaj objavljene na spletni strani Alenke Rebula (po njeni metodi Na svoji zemlji). Morda vam bodo v navdih.