Ko začnemo končno ustvarjati nekaj, kar smo si že dolgo želele, hodimo po tanki meji med navdihom in obremenjenostjo.

Navdih nas kliče, nas prebuja iz vsakdanje otopelosti. Vabi nas, da si vzamemo čas, da bi ga negovale, gojile in razvijale. Navdih nas krepi, nam vliva zaupanje, osvežuje naše misli, nas prijetno žgečka po naši notranjosti. Usmerja nas na pot, po kateri želimo hoditi, saj vodi skozi deželo naših sanj.

Navdih se oglaša v prostem času, v brezskrbnosti, v otroški igri, na prostem, v vetru. Včasih ob knjigi, ob ljubi osebi ali pri prijetnem opravilu. V nas vžge plamenček, ki ga je težko ugasniti. Pelje nas k velikemu ognju, kjer lahko močneje zagori.

Predamo se mu kot majhen otrok, ki ga žar ognja povsem prevzame. Želimo še in še biti ob njem, pomagati nanj nositi drva in spodbujati njegove plamene, da švigajo vedno višje k nebu.

A kakor ogenj lahko ima tudi navdih preveliko moč. Potrebuje zavarovano ognjišče, potrebuje odločno roko z grebljico, ki ga hkrati razžarja in varuje. Moder gospodar ve, da ogenj spada v kamin, kjer ga občudujemo in od koder greje vso sobo.

Modra ženska in mati neguje svoj plamenček navdiha. Nanj nalaga kurivo, ga razplamteva in razžarja. A ne pusti, da bi pokazal uničevalno moč, da bi zajel vso njeno hišo.

Navdih se lahko javi za področje zasebnega življenja za preureditev prostora v domu, za darilo za prijateljico,  za praznovanje otrokovega rojstnega dne, morda za nov recept, ki si ga želimo preizkusiti, lahko za pletenje, pisanje, izdelovanje nekega pripomočka in tisoč drugih stvari. A varovati moramo njegovo bistvo – želi, da bi se spočile, razbremenile, da bi v svoje življenje vnašale lepoto, toplino in domačnost.

 A če smo že pri svojih hobijih v nevarnosti, da zapademo sli po popolnosti, kako zelo smo dovzetne za obremenjenost šele pri delu. Pomembno je omejiti čas, ki ga namenjamo delu, pa naj nas še tako veseli. Pomembno je začutiti utrujenost telesa, svojo željo po prostem času. Nujno je, da se odtrgamo od dejavnosti in okolja, kjer običajno doživljamo obremenjenost zaradi dela.

Če delamo pretežno z neživimi pripomočki, kot je na primer računalnik, si lahko rečemo: ljudje so pred stvarmi. Tega smo se vendar že naučile ob otroku, kajne?

Še posebej pomembno pa je negovalen odnos do sebe in do svoje notranje rodovitnosti vzdrževati pri delu z ljudmi. Tukaj pač zgornje reklo ne prime, saj smo že vse svoje življenje usmerile pretežno na skrb za soljudi. Za protistrup proti obremenjenosti v delovnih odnosih zato lahko uporabimo načelo: “Družina je prva.” In to ne katera koli, ampak tisto ognjišče, ki sem ga sama nekoč zavestno in z ljubeznijo prižgala. Naj še dolgo gori in greje.

“Ko ti bo uspelo zgraditi odnos med delom in družino, boš živela brez tesnobe. Splača se iskati te rešitve, zelo nas notranje osvobodijo. Naj ti bo v tolažbo zavest, da je to ključni problem vsake ženske. Tri težave imamo: se predati možu in ostati samostojne, se predati otroku in ostati samostojne, se predati delu in ostati samostojne. Ni kaj, izziv je velik, a vreden naše ljubezni.” Alenka Rebula

Kateri ogenjček pa gori v tebi? Svoje navdihe in težave pri njegovem negovanju nam lahko zaupaš v komentarju pod člankom 🙂


****************************************************************

Ste na to stran zašli po naključju, preko prijateljice, Facebooka ali Twitterja? Vas je vsebina pritegnila in bi želeli iz vsega potegniti malo več? Tukaj se prijavite na Tedenska razmišljanja za zaposlene mame (S TEBOJ SEM pri delu).

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.