Muzam se ob njenih mehkih laskih in voham sladkost njene kože, potapljam se v njene rjave očke, uživam, ko se stisne k meni. Ne predstavljam si, da bi bila v tem trenutku kje drugje kot pri meni.

Sedim v koncertni dvorani in dlake se mi ježijo od glasbenega užitka, ki se razliva z odra med občinstvo. Ko vsa dvorana vstane, zaplešem tudi jaz in predam se ritmu in ploskanju. Ne predstavljam, da bi bila v tem trenutku kje drugje.

Zadremala sem že, ko so pospali otroci. Kljub temu začutim, da se je v posteljo ulegel tudi mož. Nemudoma sem predramljena in stisnem se k njemu. Naenkrat sva sama na tem svetu, brez vseh obveznosti, brez otrok. Ne predstavljam si, da bi kdaj odšla.

Poslušam njegovo čebljanje, navdušeno pripoved, prisrčne besedne igrice. Z ročicami me gladi po obrazu, s telesom pleše po postelji in me prebuja v jutro. Pripravljam se, da vstanem in grem pripravit zajtrk za vse. Ne predstavljam si, da ne bi imela te naloge.

Potopim se v besede v angleščini in skušam čim lepše izraziti njihov pomen v slovenščini. Pozabim na čas in kmalu je delček, ki ga imam danes za prevesti, prelit v naš jezik. Zadovoljna vstanem od računalnika. Ne predstavljam si, da bi svojo službo opravljala kje drugje.

Sedim nasproti prijateljici. Pripoveduje mi o pripetljajih prvega meseca z dojenčkom. Tako sem vesela, da jo spet vidim. Čeprav ima diametralno nasprotno zgodbo od moje, jo poslušam brez sence obsojanja. Še več, občudujem jo. Pritrjujem njenim besedam, v sebi iščem podobne občutke. Sorodni sva si. Ne predstavljam si, da ne bi imela te izmenjave v svojem materinstvu.

Odprem molitvenik in berem jutranji psalm. Zahvaljujem se, da imam vse to. Da so ob meni ljudje, ob katerih lahko polno živim in pozabim na vse.

3 Comments on Potopljena v zdaj

    • Nit, ki sem jo včeraj s tem pisanjem začela, se daljša … Spomnila sem se še vsaj treh situacij, kjer pozabim na vse in jih jemljem kot bistven del svoje identitete, življenja …
      Kje pa ti izgubiš občutek za čas? Kje se potopiš v zdaj? S kom?

      • Dobra vprašanja … Včasih se potopim v zdaj, ko sem sama – ko si dam slušalke v ušesa in za par minut zaplešem po sobi, ali pa ko imam mir in lahko berem kakšno dobro knjigo. Velikokrat pa tudi s hčerko v naročju, ko se doji ali pa ko se naglas smejiva, pa z možem, ko imava čas zase in se pogovarjava …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.