Materinstvo prinaša poleg veselja tudi množico strahov. Že v nosečnosti se začnejo velike spremembe, z rojstvom otroka se nam življenje popolnoma spremeni, nato pa se moramo z vsakim otrokovim razvojnim obdobjem na novo prilagoditi. Najprej imamo velike težave s predajanjem otroku, kasneje pa s prepuščanjem otroka svetu. Pogum!

Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in podeželju. Ljudje so prišli pogledat, kaj se je zgodilo. Ko so prišli k Jezusu in videli tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se ustrašili. Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem, in o svinjah. Tedaj so Jezusa začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev. (Mr 4,14-17)

Zadoščenja, ki nas ogroža, si ne bomo upale uresničiti. V svojih željah naj bi se tudi sprostile in razživele in tega se lahko naučimo. Oglejmo si nekatere razloge za nemir:

  • žalovanje za vsem, kar smo opustile zaradi svoje odločitve, je bilo prijetno in varno;
  • stiska zaradi negotovosti v novem položaju, vse nam je tuje;
  • strah, da je vse le minljiva iluzija in da ne bo trajalo;
  • nevzdržna vzhičenost, ker nikoli nismo znale biti srečne in se ne znamo primerno obnašati;
  • strah pred zavistjo in napadalnostjo okolja, ker si želimo predvsem sprejetosti;
  • strah, da ne bomo na višini pričakovanj, ki imajo drugi do nas. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 142)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.