Nekoč si pri omizju sedele tri ženske – nosečnica in mamica dveh otrok sta se pogovarjali o tem, kako in kaj je treba z otrokom. Po pošteni debati se je nosečnica ozrla k tretji ženi in jo vprašala, koliko otrok ima. Odgovorila je: “Pet.” “Ja, zakaj pa ste potem tiho in nama ničesar ne svetujete?” Dejala je: “Včasih sem mislila, da še kaj vem, pri tem, zadnjem otroku pa sem že marsikaj preizkusila in le malo stvari res deluje.”

Res, v materinstvu je pomembno tudi to, da znamo zapuščati svoje predstave in sprejeti otroka, resničnega, takega, kot je. “Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu. (Tone Pavček)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.