Draga mamica, danes te spodbujam k hvaležnosti. Ozri se okrog sebe in si reci: “Ali si nisem vsega tega že od nekdaj želela?”

Ja, vem, videla boš tudi stvari, ki si jih v resnici nisi želela. A globoko v srcu smo lahko hvaležne tudi za vse tisto, kar nas jezi, mori, utruja, skrbi, straši…


 

Neža Maurer: Vse si želim

Sreča si, moje veselje,

moje hrepenenje.

Naj te objamem trdno,

naj čutim, kako imam v naročju

vse, kar želim.

 

Vse, kar želim?

Otroka želim.

Tvojega otroka. Najinega otroka.

In objel si me in ljubil si me

in rodil se je tvoj otrok –

najin otrok.

Držim ga rahlo objetega,

niham z njim sem in tja

in čutim, da imam v naročju

vse, kar želim.

 

Vse, kar želim?

Tebe želim, ljubi moj,

najina potepanja,

plese na vaških veselicah,

pogovore v mraku,

najino brezskrbno ljubezen,

večere objemov in poljubov,

ko čutim, da si moja sreča,

moje veselje, hrepenenje –

vse, kar želim.

 

Vse, kar želim?

Niham od tebe k otroku –

od brezskrbnosti k skrbi,

od otroškosti k zrelosti,

od želje k odrekanju,

od sreče k sreči –

kot vrba od vode k nebu

in spet k vodi.

Kaj si želim?

 

V vodi blesti zvečer sijajen,

zlat mesec.

Po prstih grem k njemu, ga pobožam;

neslišno se razdeli v množico drobnih,

sijajnih mesecev.

Trznem kvišku, drhtim od želje,

da bi bil v vodi spet en sam velik,

zlat mesec

in jaz na bregu brezskrbna deklica.

 

In že je v mirni vodi

en sam velik, zlat mesec –

jaz pa sežem z roko do gladine,

jo pobožam in razburkam.

Vse si želim.

 

1 Comment on PETEK, 20. maj

  1. Sem hvaležna. Za vse. Res. Neštetokrat rečem Hvala iz vsega srca. Tudi za modrico na nogi, ki mi jo je podaril moj malimali, ko je veselo metal svoje igračke in druge dosegljive predmete. Hvala, ker modrica ni od “padca po stopnicah”. Hvala, Ana, za spodbudo. Hvala, Neža Maurer, za pesem..

Dodaj odgovor za Jasna Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.