Odkar sem mama, si zelo težko priborim jasnino misli. Zbudim se vsa zaspana zaradi motene noči, zasuje me kup zahtev, otroški jok, kopica opravil, vzgojne težave, moževe prošnje… Kje sem jaz? Kdo sem? Kako naj se spet najdem?
Vdori na moje ozemlje me sčasoma tako izčrpajo, da se samo še jezim. Sedaj delujem preventivno. Ohranjam svoj otoček, košček miru, prostor, kjer sem lahko sama s seboj.
Zdaj bolje razumem tisto ljudsko, gre pa za hiško moje duše:
Zjutraj sem vstala,
drv sem nabrala,
v hiško sem tekla,
sem hiško pometla,
sem lupla krompir.
Dnevno spodbudo za mamice lahko dobivaš tudi na mejl! Prijavi se z obrazcem Piši mi 🙂