Vračam se po isti poti s sprehoda proti domu. Naenkrat se mi razjasni, kaj bi si želela, da bi pregnala naveličanost. Kotiček izven doma, kjer bi se lahko sproščeno usedla, kobacajčka spustila na tla in nekaj minut uživala svež zrak in pomladno naravo. Nekaj trenutkov za tem sem uzrla igrišče ob sosednji kavarni. Še nikoli ga nisem videla.

Morda premalo iščem to, kar bi si zares želela?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.