Nekje sem prebrala, da je kmetica ustvarjalna že v trenutku, ko si zamišlja, kako bo tisto leto razporedila setev pridelkov po polju.
Neverjetno, kaj vse se uresniči zato, ker si zamislimo v svojem umu.
Podobno je s kulinaričnimi recepti. Kako so nastali? Mislite, da že od nekdaj prebivajo v kuharskih knjigah? Ali pa celo na spletnih kuharskih straneh? Ustvarjalna sem tudi, ko iz napisanega ustvarim jed, ki nahrani.
To sem v svojem življenju pogosto podcenjevala. Ko si nekaj živo predstavljam, imam ogromen potencial, da to uresničim v bližnji prihodnosti. Lahko bi rekla, da me nekaj prešine in v naslednjem trenutku že hitim udejanjati.
Oči za to mi je odprl moj zvezek neužite lepote. Nekajkrat sem si vanj zapisala, da bi rada fotografirala čudovit jesenski grm, ki ga gledam vsak dan večkrat skozi kuhinjsko okno. A časa za to, da bi dejansko stopila ven s fotoaparatom, nisem našla.
Včeraj pa je po prihodu domov hčerka še vedno spala v avtu. Šla sem v hišo in pojedla že vnaprej pripravljeno kosilo, nato pa šla preverit, ali se je že zbudila. Spotoma sem pograbila torbo s fotoaparatom. Še vedno je spala in jaz sem si nekaj metrov od avta dala duška z barvami, škljocanjem in hranjenjem duše.