Odkar sem končala fakulteto, uživam v lastni izbiri dela, projektov in dejavnosti. Kdo bi si lahko mislil, da sem se zaradi tega polenila  – zakaj pa bi delala, če mi ni treba, če me nihče ne priganja, če za to pogosto nisem niti plačana? Zanimivo, znanost (psihologija, sociologija in ekonomija) ima v zadnjem času o tem veliko povedati.

Knjiga, ki sem jo prebirala lansko poletje,  Zagon – presenetljiva resnica o tistem, kar nas dejansko motivira na osnovi znanstvenih raziskav postavlja na laž prepričanje,  da bodo ljudje toliko bolje delali, kolikor bolje bodo zato nagrajeni ter kolikor bolj jih bomo k temu prisilili (vas to na kaj spominja?).

Dan Pink je v njej opisal optimalno razmerje med notranjo in zunanjo motivacijo. V spodnjem videu je skozi animacijo odlično povzeta vsebina knjige (žal v angleščini, knjiga pa je prevedena v slovenščino):


Rešitev je v tem, da ljudi plačamo toliko, da so varni – da ne razmišljajo več o denarju, ampak o delu, ki je pred njimi. Ko je to doseženo, se njihovo delo izboljšuje glede na tri dejavnike, ki jih avtor v knjigi podrobno opiše:

  • avtonomija (potreba po tem, da sami odločamo o tem, kaj in kako bomo nekaj počeli)
  • odličnost (potreba po izboljšanju, reševanju izzivov, prispevanju k boljšemu svetu)
  • namen (potreba po tem, da ima naše delo višji smisel kot le dobiček)

Ko je človek na svojem – ima svoje podjetje z določenim namenom, v katerem hoče uspeti, mora torej najti ravnovesje med notranjo in zunanjo motivacijo. Mark Mcguinness, še en odličen avtor na področju ustvarjalnega podjetništva, ponuja vajo za iskanje zlate sredine, ki jo najdete tukaj. Napisal je tudi knjigo o vodenju ustvarjalnih ljudi.

Viri zunanje motivacije:

  • denar
  • slava in prepoznavnost
  • nagrade
  • pohvala in priznanje
  • status in privilegiji
  • priložnosti
  • obveznosti in roki
  • podkupnine
  • grožnje

Viri notranje motivacije so:

  • izziv
  • zanimanje
  • učenje novega
  • smisel
  • namen
  • ustvarjalni zanos

Ustvarjalni zanos je termin, ki ga je uvedel madžarski psiholog Mihaly Csikszentmihalyi (izg. “čiksentmihaj”): “Zanos je skoraj samodejno, lahkotno, a močno osredotočeno stanje zavesti.” Našteva naslednje pogoje, da dosežemo ustvarjalni zanos:

    1. Na vsakem koraku imamo pred seboj jasen cilj. 
    2. Za svoja dejanja dobimo takojšnjo povratno informacijo, kako dobro nam gre.
    3. Med izzivi in našimi veščinami je pravo ravnovesje, zaradi česar smo pozorni, osredotočeni in učinkoviti.
    4. Misel in dejanje sta eno.
    5. Motnje so izključene iz zavesti.
    6. Neuspeh nas ne skrbi.
    7. Ne zavedamo se samega sebe. 
    8. Izgubimo občutek za čas. 
    9. Dejavnost postane avtotelična – je sama sebi namen. 

Zanimivo je, da sem na Csikszentmihalyijevo ime naletela še v drugih knjigah, ki sem jih prebirala (naključno?!) – npr. v knjigi Quiet – kaj nam imajo povedati tihi ljudje; ter v virih, ki sem jih poslušala – npr. v intervjuju s Kristen Wheeler.

Wheelerjeva poudarja, da moramo za zadovoljstvo pri delu najti svoj naravni talent (“native genius”).

Njegove značilnosti opisuje takole:

  • ne morete živeti, ne da bi to počeli, ne morete se mu odpovedati
  • tisto stvar počnete skoraj brez truda
  • počutite se kot riba v vodi
  • učite se neverjetno hitro
  • to bi lahko počeli ves dan, če bi vam nekdo drug prinašal hrano
  • zdi se vam popolnoma naravna
  • drugi jo veliko lažje prepoznajo kot mi sami, ker je tako očitna navzven, nam pa se ne zdi nič posebnega

Kaj ti pravi tvoja narava? Kaj je tvoj naravni talent? Kaj te prepriča, da se lotiš nekega dela?

 

 

 

1 Comment on Kot riba v vodi – ne korenček ne palica me ne prepričata

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.