Ne, ne, tega kot otrok nisem nikoli izrekla. Prvič, besede nisem poznala. Če bi jo, ne bi vedela, da se zapiše drugače, kot se izgovori (dula). In še – kako naj bi kot otrok prišla v stik z nečim tako velikim, kot je klic, da bi bila ob ženskah, ko rojevajo otroka? Mnoge babice sem slišala reči, da si niso same izbrale poklica, ampak da je babištvo poklicalo njih.

Zanimivo je, kako sem pred odločitvijo za študij zatrjevala, da nočem niti slišati ničesar predvsem o treh vejah znanosti – medicini, pravu in ekonomiji. Prevajanje sem vzljubila z vsem srcem. A življenje in poklic doule sta me ponesla ravno v osrčje prej omenjenih ved – v pomoč pri rojevanju novega življenja in skrbi za (celostno) zdravje mam in otrok (medicina), v zavzemanje za pravice žensk v obporodnem obdobju (pravo) ter v podjetništvo (ekonomija).

Ta klic me še vedno presega – predvidevam, da mu ne bom dorasla do konca svojega življenja. Lahko mu le sledim in se ponižno učim. Poleg tega se zdi, da se mi vztrajno odmika – kot mami majhnih otrok se mi je vedno znova težko odločati, kaj naj ima prednost v danem trenutku.

IMG_0642Končno je zaključen dolgotrajen postopek, da se lahko imenujem porodna doula CD(DONA) – s certifikatom pristojne organizacije. Morda majhen, nepomemben in papirnat korak za nekoga drugega, a velik zame. Na prvi pogled se zdi le list papirja, na katerem piše “Ana Pavec is a certified birth doula bla bla bla”. A v procesu sem zrasla, poglobila svoje vedenje in pogled na ta poklic ter se oblikovala na svoji edinstveni poti. Nekaj svojih prvih razmišljanj sem že podelila v člankih o profesionalnosti doul.


Nekaj pogojev, ki jih je treba izpolniti za pridobitev tega naziva pri DONA International:

  • prebrati zahtevano literaturo (zelo koristno tudi za pare v pričakovanju – priporočam seznam za branje v nosečnosti!)
  • udeležiti se delavnice za porodne doule (Debra Pascali-Bonaro, Ljubljana 2009)
  • opraviti usposabljanje za svetovanje pri dojenju (sem prostovoljka pri La Leche League Slovenija)
  • opraviti in dokumentirati tri spremljanja pri porodu (te tri prve izkušnje so me trajno zaznamovale)
  • napisati esej o namenu in prednostih porodne podpore
  • udeležiti se tečaja priprave na porod in ga kritično ovrednotiti (hvala, Združenje Naravni začetki, za vaše delavnice Pričakujem otroka)
  • pridobiti osnovno znanje o poteku poroda (in izpolniti test za samopreverjanje)
  • pridobiti dobre ocene od uporabnic storitev in zdravstvenih strokovnjakov
  • izdelati seznam organizacij, posameznikov in podjetij v lokalnem okolju, ki lahko koristijo staršem v poporodnem obdobju

Vendar se tega pisanja nisem lotila (samo 🙂 ) zato, da bi se pohvalila, ampak predvsem, da bi razmislila, na kakšen način sem se spremenila, odkar sledim temu klicu. In kot je   mojih krstnih “doularskih” izkušenj sedem, naj nanizam tudi sedem spoznanj, ki sem jih pridobila v tem obdobju.

  1. Logo-PhotoDelo, povezano s certifikatom, me je predvsem spodbujalo, da sem preizkušala svojo zavezo do tega poklica.
  2. Včasih sem si želela predvsem govoriti. Sedaj si na vso moč želim slišati
  3. Dojela sem, da smo si ženske tako močno različne med seboj, da nikakor ni mogoče predvidevati, kaj si kdo želi v nekem trenutku. Zato je treba neprestano preverjati, ali razumem prav, ali sem v resnici slišala njene potrebe.
  4. Ves čas mislim, da si moram prisotnost v takem pomembnem trenutku, kot je rojstvo, nekako prislužiti. Skušam ponotranjiti, kaj pomeni biti pred delati.
  5. Prebudilo se mi je povsem novo občudovanje do žensk, ki se zmorejo in tudi se postavijo zase in za svoje življenje, dostojanstvo.
  6. Ob spoznavanju življenj in modrosti vélikih ljudi na področju poroda me je pretreslo, kako veliko ponavljanja potrebuje človeštvo, da dojame, da bi bila boljša neka druga pot … Velike spremembe se dogajajo zelo zelo počasi.
  7. Odkrila sem, da biti velik ne pomeni neke oddaljene nedosegljive fame, ampak narediti tisto, kar čutiš, da je prav, v danem trenutku.

Upam, da kmalu postanem velika 🙂 in še bolje služim parom, ki me bodo potrebovali.

4 Comments on Ko bom velika, bom doula

  1. Pozdravljeni,

    spremljam vas že nekaj časa ob tem pa se mi je žal, da doul še ni blo (ali pa nisem vedela zanje) v Sloveniji leta 2003, ko sem prvič rodila. Po osmih urah popadkov – porod je bil sprožen dan po roku – so mi naredili carski rez. Lani sem rodila tretjič, prav tako s CR. Spominjam se, kako ranljiva sem bila prvič in izjemno veliko bi mi pomenilo, če bi bila takrat ob meni ženska, ki bi se borila same (partner ne šteje – moj je bil poleg, hvaležna sem mu za podporo, a to seveda ni isto :)).
    Že pri drugem porodu sem bila bolj samozavestna, lani, ko sem šla v porodnišnico tretjič, pa še bolj. A imam kljub temu zelo slabe spomine na dni po tretjem CR. Takrat pa bi res potrebovala doulo …

    Zdi se mi nekaj najlepšega, da lahko ženska stoji ob strani mamici, ki rojeva. Po malce daljši poti vam je uspelo priti do pravega poklica 🙂

    Hvala za lepe misii, ki pustijo sled.

    Želim vam sončen dan,

    Nina Sonja

  2. Pozdravljeni,

    čestitam vam še za formalno potrditev vaše odločitve!
    //Kljub ‘zgolj formalnosti’ je to velika potrditev, ki je najbrž zahteva precej velik vložek (odločnosti, predanosti, časa, truda, potov, študija ipd.//

    Zahvaljujem se vam, ker to znanje delite in posredujete naprej, tudi preko spletne strani!
    (Kjer sem našla veliko koristnih informacij na pripravo na (svoj drugi) porod – in sem prav vesela in ponosna, da mi je pred dnevi uspel naravni porod, posredno tudi po vaši zaslugi…)

    Še naprej obilo lepih in izpolnjenih trenutkov ob vašem delu vam želim, Jera

  3. Tisti certifikat, ki se zdi samo papir je kot voda in olje pri krstu, je kot prstan pri poroki… je vidni dokaz nevidnega, neoprijemljivega, ki se je dogajalo in se še dogaja v tebi. Tisti certifikat je pomeben in čestitam ti zanj! Čestitam ti za pogum, za odločitev da začneš to pot in s svojo prisotnostjo pri pred in po porodih spreminjaš svet, saj vstopaš v eno tistih pomebnih sfer življenja, ki smo jih varno “pospravili” nekam, jih skrili pred očimi drugih (pa to žal ni tista potrebna intimnost), ki nimajo pojma kaj se tam dogaja. Zato je tako drzno o tem govorit, ker dostikrat raje ne bi slišali… Dokler nas ne doleti…

    Bravo, doula Ana!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.