Kakšni ljudje bodo uspevali v prihodnosti?

Ob knjigi The Whole New Mind – Why Right-brainers will rule the future sem lahko raziskovala, katere kompetence moramo danes razvijati, da bomo uspeli.

Avtor knjige trdi, da smo v dobi, ko prevladujejo obilje, avtomatizacija delovnih postopkov in velika selitev delovnih mest v Azijo. Lastnosti, ki smo jih doslej čislali (in ki jih upravlja leva možganska polovica), namreč v obdobju, ko je vsega dovolj, ko človeške roke vse bolj nadomeščajo naprave in ko je preko oceana na voljo cenejša delovna sila, ne zadoščajo več.

Našo dobo Daniel Pink imenuje konceptualna doba, v kateri morajo ljudje znati ustvariti umetniško in emocionalno lepoto, prepoznavati vzorce in priložnosti, povedati dobro zgodbo, povezati na videz nezdružljive ideje v nov koncept, sočustvovati, razumeti odtenke človeškega sporazumevanja, najti veselje v sebi in ga zbuditi v drugih ter se potruditi v iskanju smisla. Vse to so sposobnosti, ki jih upravlja desna možganska polovica.

Kar pa ne pomeni, da bi morali omalovaževati  eno ali drugo – že naslov knjige pove, da iščemo celi novi um, povezan, vsestransko razvit.

Vendar naj najprej navedem nekaj osnov o razlikah med desno in levo možgansko polovico:

• Leva možganska polobla upravlja z desno polovico telesa, desna polobla z levo polovico telesa.
• Leva možganska hemisfera obvlada zaporedja, desna odlično dojema hkratno dogajanje.
• Leva možganska polovica je izvedena za besedilo, desna za kontekst.
• Leva možganska polovica razčlenjuje podrobnosti, desna možganska polobla pa sklepa o povezavah.

Obe polobli sodelujeta, vendar sta specializirani za različne dejavnosti. Leva hemisfera se ukvarja z logiko, zaporedjem, pismenostjo in analizo. Desna možganska hemisfera skrbi za sintezo, čustveno izražanje, kontekst in razumevanje velike slike.

Avtor  skozi poglavja naniza in opiše 6 bistvenih lastnosti oz. sposobnosti tako imenovanih “desnih možgančkov” (ljudi, ki bolj uporabljajo desno možgansko polovico):

1. ne le funkcija, ampak tudi OBLIKA

Ni dovolj več le ustvariti funkcionalnega produkta, storitve, izkušnje ali načina življenja. Danes je ključno ustvariti nekaj, kar je lepo, privlačno in svojevrstno.

2. ne le argumenti, ampak tudi ZGODBA

Ko naša življenja kar brnijo od podatkov in informacij, ni dovolj le navesti dobrih razlogov, saj jih bo nekdo gotovo razveljavil. Bistvo prepričevanja, komunikacije in razumevanja sebe je postala sposobnost povedati dobro zgodbo.

3. Ne le osredotočenost, ampak tudi SKLADNOST

Večino industrijske in informacijske dobe smo se ukvarjali s fokusom in specializacijo. Danes je nova sposobnost sestavljanje koščkov oz. iskanje skladnosti. Danes ni več potrebna toliko analiza kot sinteza – videti veliko sliko, prestopati meje in biti sposoben sestaviti koščke v novo celoto.

4. Ne le logika, ampak tudi SOČUTJE

Sposobnost logičnega mišljenja je ena od stvari, značilna za človeka. A v svetu, preplavljenem z informacijami in sodobnimi analitičnimi pripomočki, logika sama ne zadostuje več. Uspeli bodo tisti, ki se odlikujejo po razumevanju njihovih soljudi, gradnji odnosov in skrbi za druge.

5. Ne le resnost, ampak tudi IGRA

Dobri učinki smeha, lahkotnosti, igre in humorja na zdravje in poklicno življenje so bili že mnogokrat dokazani. Seveda je treba kdaj biti tudi resen. Vendar preveč resnobe lahko ogrozi vašo kariero ali splošno dobro počutje. V konceptualni dobi se moramo igrati.

6. Ne le kopičenje, ampak tudi SMISEL

Živimo v svetu materialnega obilja, ki nam jemlje sapo. To je stotine milijonov ljudi osvobodilo vsakodnevne bitke za preživetje in jim omogočilo, da iščejo višji smisel: poslanstvo, presežnost, duhovno izpolnitev.

Oblika (dizajn), zgodba, skladnost (simfonija), sočutje (empatija), igra, smisel. Teh šest čutov bo vedno bolj vodilo naša življenja in oblikovalo svet. Vendar to ne pomeni, da nas mora prevzemati groza. Vse te lastnosti so namreč tipično človeške. Saj naši predniki, ko so še živeli v jamah, niso reševali testov in vstavljali številk v preglednice. Pač pa so si pripovedovali zgodbe, izkazovali sočutje in ustvarjali nove izume. Te sposobnosti so bile vedno bistveni del človeškosti. Morda so nam v nekaj generacijah informacijske dobe malce zakrnele, zato jih moramo spet okrepiti. Na koncu vsakega poglavja nam avtor poda nekaj predlogov, kako lahko vadimo določeno sposobnost v vsakdanjem življenju.

Bomo začeli danes?

Daniel Pink je s knjigo med drugimi navdihnil tudi Jennifer Lee, ki je razvila “desnomožganski” poslovni načrt (opisujem ga v članku Porodniška je priložnost za vizijo). V aprilu bo že 4. vrh ” podjetniških desnih možgančkov”, brezplačna štirinajstdnevna video konferenca, ki gosti vodilne ustvarjalne podjetnike. Lani sem prvič sodelovala in sem ogromno naučila. Priporočam!