Z Damijano Medved pripravljava nov cikel duhovne priprave na porod. O tem sva se veliko pogovarjali. Z vami podeljujeva nekaj najinih izmenjav. 

1.)  Kako si prišla na idejo o organiziranju duhovne priprave na porod?

Prvič sem o tem razmišljala v svoji drugi nosečnosti, ko sem čutila, kako mi je pri prvem otroku nekaj manjkalo – in sicer se nihče, ki je skrbel zame v nosečnosti in pri porodu,  ni ukvarjal s čustvenim in duhovnim vidikom prehoda v starševstvo. Potem mi je prijateljica povedala za knjigo Skozi nosečnost z Jezusom, takrat je bila še v angleščini in z njo sem prvič prišla v stik s tem, kako temeljno drugače bi morala z možem kot kristjana pravzaprav pristopati k nosečnosti in porodu. V knjigi sem tudi videla predlog za oblikovanje podporne skupine za nosečnice po župnijah in takrat se mi je prvič porodilo, kako potreben bi bil prenos znanja, veščin, vedenja in spoznanj med nosečnicami in materami.

Že takoj pa se mi je pojavila težava – kako uresničiti skupino duhovne priprave na porod? Zataknilo se mi je pri imenu, ki se mi je zdel premalo specifičen. Naj bi bila to molitvena skupina, podporna skupina, naj podajam znanje o fiziologiji poroda (ki sem ga takrat šele pridobivala), naj spodbujam pare k pridobivanju informirane izbire? To uravnoteženje vsebine je še danes največji izziv. Mislim, da je potrebno vse – zares vključiti v pripravo vse tri vidike poroda. Druga dilema, ki sem jo imela, se je nanašala na plačljivost. V naši kulturi naj bi še vedno vse, kar je dobrodelno – torej dobro za bližnjega – moralo biti opravljeno prostovoljno, pri tem pa so spregledani vsi stroški, vložek in tudi resnost, odgovornost do voditelja skupine. Dodatna ovira mi je bila čas odsotnosti od svoje družine, tako da je to potem pretehtalo.

2.)  Duhovna priprava na porod, ki jo organiziraš pravzaprav pomeni krščansko priprava na porod. Prihajajo tudi drugače verujoči in neverujoči in kakšni so nasploh odzivi udeležencev priprave?

childbirth_classes_gwxnaJa, tukaj moram pojasniti nekaj stvari. Duhovna priprava na porod, ki jo vodim, ni klasična materinska šola s krščanskim “make-upom”, če se lahko tako izrazim. Torej, ni le ponavljanje dihalnih tehnik, kombinirano z molitvijo. Ko sem se podala na to pot, sem želela storiti nekaj veliko bolj radikalnega, in kar mislim, da Jezus tudi pričakuje od mene – in sicer da poskušam z duhovno pripravo na porod v temelju preobraziti miselnost parov, ki prihajajo. Ljudje, ki so podobno kot jaz vzgojeni v ubogljive, podredljive in uslužne odrasle, se tej notranji drži v razmerju do zdravstvenega osebja težko odrečemo. Zato se mi zdi ključno, da spoznamo, da nam odgovornost do otroka, poslušanje vesti, sodelovanje pri odločanju pravzaprav naroča najvišja avtoriteta, Bog, ki nas je ustvaril, ki je v svojem prvotnem načrtu položil rojevanje otrok v družino in ne v zdravstvene ustanove.

Na duhovno pripravo na porod prihajajo tudi neverujoči, kar bi pravzaprav rada spodbudila, saj je porod sam po sebi duhovna izkušnja – ženska doživi “svojo uro”, sreča se s samo seboj v največji globini. Kaj drugega pa je duhovnost? Mislim, da je priprava lahko dragocena za vsakogar, ki želi o porodu izvedeti več, ga ugledati z drugačne perspektive, kot nam ga vsak hip predstavlja naša družba. Odzivi udeležencev so zelo pozitivni.

3.)  Kako vidiš mesto poroda v Sloveniji in še posebej v krščanskem okolju?

V splošni miselnosti ljudi o krščanstvu in porodu prevladujeta predvsem dve trdno zakoreninjeni trditvi: da pri porodu nepreklicno moramo trpeti (“V bolečinah boš rojevala otroke”) in da bomo vse takoj tudi pozabile (“Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet.”). Dovolim si trditi, da sta to dva svetopisemska stavka, popolnoma vzeta iz konteksta. Porodne bolečine je Bog ženi napovedal PO tem, ko sta bila z Adamom izgnana iz raja, torej po tem, ko je človek s svojo neposlušnostjo Bogu že pokvaril njegov popolni prvotni načrt. Prepričana sem, da je Bog v začetku ženo ustvaril za rojevanje. To jima je tudi zapovedal: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita.” In Jezus je s tem, ko nas je odrešil, odrešil tudi žene in praktično vsak vidik našega življenja – “Prišel sem,da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.” Ko to dojamemo, postane duhovna priprava na porod praktična priprava na dogodek velikega življenjskega pomena.

4.)  Kako čutiš, da te tvoje osebne izkušnje; tvoje nosečnosti in porodi oblikujejo kot voditeljico duhovne priprave?

Uf, to je pa težko vprašanje. No, najprej skupine duhovne priprave na porod skoraj gotovo ne bi bilo, če ne bi bila tudi sama mama, če me ne bi moje lastne porodne izkušnje tako globoko zaznamovale. Čutim, da z vsakim porodom še bolj ugledam kompleksnost področja, s katerim se ukvarjam in postanem še bolj pristna pri tem, kar govorim in kar piše v literaturi. Najtežje mi je, kadar se mi zdi, da vsebino priprave določajo moje rane, saj bi pravzaprav rada oznanjala veselo novico – da je porod nekaj lepega, nekaj, kar je položeno v našo naravo. A hkrati čutim tudi odgovornost, da pare pripravim na realnost, ki vlada v naših porodnišnicah.

5.)  Ana, ti si tudi doula. Za tabo je že kar nekaj spremljanj porodov. Kako je biti čisto blizu poroda, ki pa se ne dogaja tebi?

Predvsem nekaj, čemur se ne morem nehati čuditi. Porod je zame velika skrivnost – tako kot spočetje, kot nosečnost, ko je toliko stvari očem skrito. Zunanji opazovalci vidimo samo to, kar se fizično dogaja s porodnico in otrokom, znotraj pa se odvijajo tako mogočne stvari, preobraža se celotna osebnost – tako materina kot otrokova. Kot doula imam možnost spodbujati ta proces v dobro, s tem da mu dajem prostor, omogočam materi, da ubesedi svoje občutke, da uveljavi svoje želje, da izrazi svoj glas. In še vedno me preseneti moč, s katero ženska to potem zares stori 🙂

get_imgDamijana je mama treh otrok, bibliotekarka in literarna komparativistka, večletna sodelavka pri Združenju Naravni začetki, radijska napovedovalka in avtorica številnih člankov, tudi o starševstvu. Vodila bo nov cikel duhovne priprave na porod, ki se začenja 23. maja. Več informacij in prijave lahko najdete tukaj.

2 komentarja on Imam težavo – sem verna

  1. Odlično. Res dobra in potrebna predstavitev… žal velikokrat ostanemo samo pri misli “kako bi bilo to lepo” in je pot do udejanja še dolga(v mislih imam dojemamnje in pripravo na porod).

    in moram priznat da se niti sama nisem zavedala pomembnosti le tega, dokler tretji porod in prvi meseci niso bili za nami…

    Sam porod je vzet izven konteksta življenja.

    In potrjujem te v tem, da samo oznanjati veselo, a neverjetno novico o lepem, osrečujočem porodu ni dovolj. Je pomebna točka obrata, a to vemo šele ko se zgodi in “za nazaj”… ko doživimo tak lai drugače porod se šele azvemo, da lepa izkupnja žal ni samoumevna.

    kako točno predstavit in približat vsebino nosečnicam in parom v pričakovanju pa je gotovo zelo zahtevna naloga. Predlog: da se ustavari en “krog” srečanj kot za pare ki se pripravljajo na zanositev, morda ravno poročene (entuziastične kristjana;-) ) ali pa tiste ki razmišljajo o otroku… Saj je v to skrivnost strvarjenja otroka potrebno vstopiti vse od začetka.

Dodaj odgovor za rima Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.