V tokratnem intervjuju s strokovnjaki v klubu S TEBOJ SEM je govora o dojenju. To je prevod intervjuja na spletni konferenci o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu Optimal Parenting 101 z Alexandro Jay Johnson na spletni akademiji en*theos. Ko je Alexandra posnela to konferenco in intervjuvala strokovnjake, je bila sama noseča in je iz pristnega zanimanja nabirala informacije in izkušnje, ki bi ji pomagali, da bi se kar najbolje pripravila na nosečnost, porod in starševstvo.

533267_10150698853063168_49821221_nIntervju z Diano West – 1. del

Diana West je mednarodno priznana svetovalka za dojenje IBCLC, soavtorica The Womanly Art of Breastfeeding, 8. izdaje temeljne knjige organizacije La Leche League International. Prav tako je soavtorica knjig The Breastfeeding  Mother’s Guide to Making More Milk in Breastfeeding after Breast and Nipple Procedures ter avtorica knjig Clinicians Breastfeeding Triage Tool in Defining Your Own Success – Breastfeeding After Breast Reduction Surgery. Je svetovalka za dojenje pri LLLI in vodja medijskih dejavnosti pri tej organizaciji.

Alexandra:     Na začetku bi rada malo več izvedela o organizaciji La Leche League, o vaši vlogi v njej in zakaj je tako pomemben vir podpore za matere.

Diana:  Z veseljem. Lahko začnem s svojo zgodbo in kako sem prišla v stik z organizacijo, saj boste tako lahko videli, od kod izhajam in tudi, kako organizacija pomaga mamam, ki se obrnejo nanjo.

Pred svojim materinstvom sem imela operacijo za zmanjšanje prsi. Bila sem zelo suha in imela ogromne prsi in nič mi ni bilo prav. Izvedela sem, da lahko preko zavarovalnice v tistih zlatih časih zavarovalništva dobim plačano operacijo za zmanjšanje prsi in mi ne bo treba zanjo plačati niti evra. Tako nisem prav nič pomišljala. Resnično sem se želela bolje počutiti v svojem telesu in ne da vsi gledajo le v moje prsi.

Torej sem šla na operacijo, ki se je odlično iztekla in bila sem navdušena. A bila sem mlada. Nisem imela pojma o posledicah. Spomnim se, da me je kirurg na posvetu vprašal: “Ali veste, da ne boste mogli dojiti?” Odgovorila sem: “Zakaj pa je to važno? Saj je na svetu dovolj umetnega mleka,” saj takrat o tem nisem veliko vedela. To tudi vsi pravijo, če nimaš mleka, je na voljo formula. To me odtlej preganja, ker sedaj vem in razumem veliko več o dojenju, toda na takšni ravni je bilo takrat moje védenje. Tako sem šla na operacijo.

Nato sem srečala fanta, s katerim sem želela imeti družino, poročila sva se in imela otroke. Ko sem bila prvič noseča, sem prebirala vse tiste knjige, ki so seveda imele poglavja o dojenju, vendar sem jih popolnoma izpustila misleč, tega ne morem, ni možno. Zdravnik je rekel, da ni mogoče, zato nikoli ne bom mogla dojiti.

Tako se nisem začela niti izobraževati o dojenju, dokler nisem pograbila knjige dr. Searsa (William Sears, avtor mnogih knjig o starševstvu, op. prev.). Tista knjiga me je naučila veliko stvari o nosečnosti, prav tako pa je imela vpletenih ogromno informacij o dojenju. Ni bilo možnosti, da bi tem informacijam ušla, saj so bile predstavljene kot nekakšno logično sosledje. Dojenje je nekaj normalnega, kar počneš, ko imaš dojenčka. Tako sem izvedela stvari, četudi jih nisem hotela.

Otrok se je rodil in ojoj, tam sem bila, jaz, ki sploh nisem načrtovala, da bom dojila. Imela sem močno medikaliziran porod, tri ure sem potiskala z epiduralno. Toda ko se je dojenček rodil, me je popolnoma preplavilo in spomnim se, kako sem samo odpela naramnice na bolnišnični halji in rekla: “Podajte mi ga, hočem ga imeti pri prsih.”

Alexandra:     Vau!

Diana: Poskusila sem in prisesal se je in bilo je super. A nato so mi ga odnesli v jasli, da so ga očistili in mi naročili, naj grem v svojo sobo, da se naspim in se spočijem. Spomnim se, da sem ležala tam in razmišljala samo: “Hočem svojega dojenčka!” Moj mož se je zrušil, takoj zaspal, a jaz sem hotela svoje dete. Zato sem šla na oddelek k dojenčkom. Spomnim se, da sem samo sledila svojim drsajočim korakom. Pravkar sem rodila. Toda tako močno me je vleklo k otroku. Prav fizično sem potrebovala dojenčka ob sebi. Prišla sem tja in rekli so mi: “Še dobro, da ste tukaj, kriči in vas hoče.”

Usedla sem se. Imeli so majhen gugalni stol in tako sem se usedla in ga podojila. Mislim, da sem si v tistem trenutku rekla, da hočem poskusiti in tako sem ga podojila.

Izkazalo se je, da nisem imela dovolj mleka, morala sem dodajati in se znašla v začaranem krogu dohranjevanja. Naučila sem se vse o dodajanju in tudi o stekleničkah. Sin je dobil veliko sesalno zmedo, ker smo imeli najslabše stekleničke. Nihče ni vedel ničesar o ustreznosti stekleničk v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Pri treh mesecih se ni hotel dojiti in jaz nisem vedela, kako ga pripraviti do dojenja. A vedela sem, da še vedno potrebuje moje mleko, zato sem si ga črpala 14 mesecev. V tem obdobju, pravzaprav pri njegovih šestih mesecih, sem odkrila La Leche League. Že zgodaj sem slišala zanje in ko sem se prvič zavedla, da se bom celo zares šla to dojenje, sem poslala moža v knjižnico po knjige o dojenju in vrnil se je z The Womanly Art of Breastfeeding. Kar malo ironično je, da sem nekoč veliko kasneje postala soavtorica te knjige.

Diana: Ta knjiga mi je dala ogromno informacij, kako dojiti, kako spodbuditi pravi začetek, kako res poslušati svoje srce, kaj je prav. A vedno sem poslušala, kako je La Leche League skupina močno radikalnih žensk in naj jim ne hodim blizu, saj bi me lahko silile dojiti. Tako nisem hotela sodelovati.  A nato sem imela težave in prijateljica mi je rekla: “Počakaj malo. Poznam La Leche League. Niso take. Zelo so prijazne in lahko ti pomagajo.” Tako sem malo živčna šla na srečanje. Prišla sem z dojenčkom, ki se ni hotel pristavljati, dajala sem mu stekleničke izčrpanega mleka in formule, kar tam na srečanju. Lahko si predstavljate, kako me je bilo strah sodb in kritike, toda na koncu srečanja so me obkrožile mamice in mi govorile, kakšna junakinja sem.

To je bilo najbolj neverjetno, bila sem popolnoma začudena in bile so mi v izjemno podporo. V meni so videle veliko vrednost, saj sem se na vse kriplje borila, da otroku dam vsako kapljico mleka, ki jo lahko iztisnem. Imela sem otroka, ki se ni pristavljal, nisem imela zadostne zaloge mleka, a sem si ga še vedno črpala in spodbujala tvorbo. Dale so mi priznanje za moj trud.

Tako sem ostala na skupini in postala aktivna članica. Rodila sem drugega in tretjega otroka, ki sem ju izključno dojila. Čudežno sem imela celo polno zalogo mleka. Nikoli ne bom vedela, zakaj, bila sem resnična srečnica.

V tem obdobju sem se odločila, da postanem svetovalka za dojenje, kar pomeni, da sem mama prostovoljka, ki je dojila svoje otroke in pomaga drugim mamicam. To je La Leche League. Organizacijo so leta 1956 ustanovile mame, ki so želele pomagati drugim mamicam. Tako preprosto je. Delijo si modrosti in svoje izkušnje, na voljo pa imajo tudi veliko organizacijo, ki jim nudi vire z znanstveno dokazanimi informacijami, da lahko pomagajo tudi pri zapletenejših primerih.

Niso laktacijske svetovalke. Njihov namen ni reševati resnično kompleksnih situacij. Materam pomagajo pri normalnem poteku dojenja. Kadar se na poti pojavijo manjše ovire, je tam oseba, ki jo lahko pokličete, da vam pomaga premagati neko težavo. Kadar pa se zgodi velika “prometna” nesreča, greste k nekomu bolj specializiranemu, kot so laktacijski svetovalci.

La Leche League se je močno razcvetela. Svetovalke so na vseh celinah, v skoraj vseh državah sveta, pomoč je ponujena v vseh jezikih. Je organizacija za pomoč mama mami, ki se osredotoča na dojenje s srcem in dušo, saj se tako najlažje povežemo s svojim otrokom in to je verjetno tisto, kar me je najbolj privlačilo pri organizaciji in me motiviralo, da sodelujem vsa ta leta.

Alexandra:     Čudovito. In če prav razumem, je pomoč prostovoljna? Vem, da sem enkrat šla na brezplačno srečanje.

Diana: Ja, seveda. Organizacija se je vsa leta borila s financiranjem, saj ne zaračunava vstopnine na srečanja. Imajo možnost včlanitve. Občasno imajo tudi donacijske akcije. Vendar se nihče ne počuti prisiljenega, da kar koli plača. Ne gre za denar, ampak za pomoč materam pri dojenju.

Če kdo ne more na srečanje, lahko prebere knjigo The Womanly Art of Breastfeeding, ki jo je napisalo sedem ustanoviteljic v petdesetih letih 20. stoletja in je bila osemkrat prenovljena. V zadnji izdaji smo veliko stvari izključile in začele znova, saj je postala zastarela. Pripravile smo jo za novo tisočletje in vanjo dodale nove izzive in nove odgovore ter z njo resnično želimo doseči sodobne mamice.

Alexandra: Super. Meni je bila zares všeč. Hvala, da ste jo napisale in jo prenovile za današnje ženske. Sprašujem se – na začetku ste bili močno za formulo, nato pa ste prebrali knjigo dr. Searsa in posvojili dojenje. Zakaj je dojenje tako pomembno za ženske in za dojenčke?

Diana: Všeč mi je, kako si oblikovala to vprašanje. Vprašala si, zakaj je dojenje pomembno, ne zakaj je boljše. Če rečemo, da je boljše, sprejemamo misel, da je hranjenje s formulo norma. Druga perspektiva mi je zelo všeč. Zakaj je torej pomembno? Na to je mnogo odgovorov. Ne vem, kje naj začnem. Začela bom pri tem, kar je bilo meni osebno pomembno, in mislim, da je mnogim mamam. Vsakdo razumsko ve, da je mleko super, da ima toliko več vrednosti kot formula. Torej da je dobro, da ščiti proti okužbam, da vsebuje žive celice, ki preprečujejo vnetja, da ubija viruse in bakterije. Vzpostavlja dobro črevesno okolje z bakterijami, kar je ključno za imunski sistem. Večina našega imunskega sistema je pravzaprav v črevesju. Ko je torej v naših prebavilih prava mešanica dobrih in slabih bakterij, imamo veliko veliko močnejši imunski sistem. To je ena pomembnih reči.

Vendar nobene teh reči nisem imela v mislih kot novopečena mamica. Toliko drugih stvari je bilo, ki sem jih videla. Otroku hočem priskrbeti hrano – tukaj je. In takoj ko mi je uspelo neboleče pristavljanje, prijetno pristavljanje, sem spoznala, da je super. Da je dojenje čudovit način, da se povežem z dojenčkom, česar ne zmore nobena steklenička. Sedim, držim svojega otroka in dojim. Čutim, kako mleko teče iz mojega telesa v njegovo. Tega ne morem niti opisati. Ko to enkrat izkusiš, je težko izraziti drugi mamici, ki tega ni izkusila.

Je pa še nekaj, ko spoznaš, da pri dojenju ne gre samo za mleko. Gre za več kot povezovanje. To je način materinstva. Pri meni se je izkazalo, da sem precej lena mama. Dojenje mi je pokazalo način, kako se lahko naučim biti mama, ne da bi brala knjige in hodila na tečaje. Dojenček je vznemirjen, joče, iz katerega koli razloga, morda zaradi pleničke. A šele ko ga dvignem in pristavim in to ne deluje, iščem naprej. Zdi se mi, da je to lenobno materinstvo, saj dojenček ne joče, ampak je srečen. Ima potrebe, ki jih lahko v trenutku zadovoljim. Vem, da je vsaka situacija drugačna in tudi vsaka družina drugačna. Ne bom trdila, da je to vesoljna resnica, a poznam veliko žensk, ki so dojile in imajo starejše otroke in to opažajo.

Otroci, ki odrastejo s to zgodaj vzpostavljeno povezavo, ki ni nujno ustvarjena le z dojenjem, le da dojenje to zelo olajša in samodejno ustvari, imajo večjo čustveno globino, višjo čustveno inteligenco, emocionalni količnik. Večji občutek za prijaznost in vživljanje, ki ga mnogi otroci, ki nimajo te navezanosti, ne pridobijo zlahka. Moram reči, da resnično uživam v najstniških letih svojih otrok. Seveda nismo popolni, vendar so moji otroci tako prisrčni in prijazni, da resnično mislim, da to izhaja iz teh zgodnjih let globoke povezanosti, ki sem jo lahko ustvarila s pomočjo dojenja.

Alexandra:     Ste odlična pripovedovalka zgodb. Všeč mi je ta misel o zgodnji povezanosti. Zdi se, da gre za vez z otrokom in da vam otrok zaupa, kajne?

Diana: Da, absolutno. To zaupanje gradimo, gradimo povezanost in to je nekaj, kar ne gre stran. Ne moremo je preklicati. Toda rada bi spregovorila še o drugi plati. Gotovo naju kdo posluša, ki pravi: “Ja, seveda, to je super duper, a pri meni ni bilo tako. Zelo me je bolelo ali ni se mi zgodilo to ali tisto.” Hočem biti realistična. Sem mednarodno pooblaščena laktacijska svetovalka in imam polno prakso v New Jerseyu in delam z mamicami, ki imajo resnične težave. Veliko stvari se zgodi. Mnogi razlogi so za to in ne bom šla v vse podrobnosti. A realni scenarij je, da vsakdo pozna koga, ki je imel težave z dojenjem, ker ne gre vedno zlahka, saj je na tem svetu ogromno stvari, ki dojenju nasprotujejo, vključno z ljudmi, ki ne vedo, kako pomagati mamicam, ki imajo težave.

Zato ni vedno vse rožnato. Tudi moja prva izkušnja ni bila. Ni me sicer bolelo, vendar sem imela druge težave. Zato dokler ne pridejo do točke, ko spoznamo prijetno dojenje, ko ni več boleče, in postane lahko in zabavno, ne morejo čutiti, o čem pripovedujem. Želim biti iskrena, da ni vedno tako lepo. Vendar lahko postane, če dobimo pravo pomoč.

Alexandra:     Torej menite, da ko smo enkrat osveščeni in si dobimo pomoč nekoga, kot ste vi ali kakšna druga svetovalka, lahko premagamo veliko izzivov, ki se pojavijo pri dojenju, npr. premajhno tvorbo mleka ali nepravilno pristavljanje?

Diana: V tvojem vprašanju je nekaj zank, zato naj povem takole. Vsakič, ko imamo nek fizični problem, imamo na voljo specialiste, ki nam lahko pomagajo. Ali je ta specialist za nas prava pomoč? Včasih da, včasih ne. A lahko je nekdo, ki vas vsaj premakne za korak naprej. Pomoč mama mami je kraj, kjer lahko začnemo. La Leche League ali druge skupine za podporo med materami, kjer bodo mame pokazale sočutje in rekle: “Joj, to je res grozno, vendar ni treba, da  je tako.” Morda vas bodo napotile h kakšnemu drugemu viru. Še posebej LLL svetovalke bodo vedele, na koga se lahko zanesljivo obrnete. Na vsakem področju so boljši in slabši svetovalci in one bodo vedele za dobre reference.

Prav tako pomembno je vedeti, da se vsak lahko imenuje svetovalka za dojenje. Nimamo zakona, ki bi določal, da tega ne moremo trditi. Imamo zakone, ki pravijo, da ne morete biti zdravnik, dokler niste pridobili ustrezne izobrazbe, vendar takega zakona ni za laktacijske svetovalce.

Za dobro pomoč iščemo nekoga s certifikatom IBCLC, po možnosti z lastno izkušnjo dojenja. To so osebe, ki imajo najvišjo možno stopnjo izobrazbe in strokovnosti na tem področju in vam lahko pomagajo pri težavah. Če torej kdo išče IBCLC svetovalce, jih je najlažje njti na spletni strain ILCA.org (v Sloveniji na spletni strani http://www.dojenje.org, op. prev.). Tam najdete seznam svetovalcev po svetu. Lahko iščete po državah ali poštni številki. Prav tako lahko najdete LLL svetovalke v svoji bližini, tako da greste na http://www.llli.org (za slovensko Društvo za pomoč in podporo doječim materam LLL http://www.dojenje.net, op. prev.).

Če se lahko vrnem k vašemu vprašanju, kako rešimo problem. Pri dojenju je toliko variant in dejavnikov, saj ne gre samo za en sistem v človeškem telesu, ampak za dvojico. Imamo mamo in imamo otroka. Lahko imamo težave pri materi ali pri dojenčku in včasih potrebujemo pravo detektivsko žilico, da odkrijemo različne plasti in ugotovimo, kaj se dogaja, včasih je težava celo pri obeh. Prav tako so dejavnik različne osebnosti. Nekateri dojenčki so pripravljeni bolj poskušati od drugih. Včasih imamo druge telesne težave, ki lahko motijo dojenje, kot je refluks ali kaj takega. Včasih so mame pripravljene le malo poskušati, ker imajo starejše otroke ali druge situacije.

Lahko torej rešimo vse težave? V resnici ne. Toda lahko približno ugotovimo, kaj se dogaja. Za to gre pri mojem svetovalnem procesu. Skušamo odkriti, kaj se dogaja, ugotoviti težavo, ki je zadaj, izdelati način zdravljenja, ki vas premakne od ene točke k naslednji, da lahko resnično naslovimo temeljno težavo in jo izboljšamo. Sodelujemo tako dolgo, da mama doseže cilj, ki si ga želi. To je pomembno. Gre za materine cilje. Njen cilj je lahko, da želi dojiti še en teden in nato prenehati. In moj cilj je, da to spoštujem. Nikoli ne gre za moj načrt, ampak za njenega in tako deluje večina laktacijskih svetovalcev in LLL svetovalk za dojenje. Nikoli nikogar k ničemur ne silimo. Materi pomagamo doseči to, kar si želi. To je zelo pomembno razumeti.

Alexandra: Nato pa o tem izobrazimo tudi matere. Predstavljam si, da so mamice, ki menijo, tako kot ste omenili v svoji zgodbi: “Hranila ga bom po steklenički, hranila ga bom po steklenički, to želim.” Nato pa izveš toliko stvari in si bolj pripravljen …”

Diana: Mislim, da noben laktacijski svetovalec ali kateri drug zagovornik dojenja ne vstopi kar na lepem in začne siliti matere: “To morate vedeti, zaradi tega je dojenje toliko boljše,” saj na tak način nikogar ne bomo pripravili k spremembi .. Včasih moramo nuditi osveščanje, kjer rešujemo nesporazume.

O konkretnih nesporazumih pri dojenju pa v drugem delu intervjuja, ki bo kmalu na voljo :)

Več klubskih vsebin najdete tukaj.

Prevod: Ana Pavec, december 2014

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.