“Če drugi s svojo ljubeznijo vzdržujejo našo voljo do življenja (ali če same mislimo, da bi kdo ne preživel brez nas), gre za odvisnost in ne več za ljubezen. Celo nebogljeno dete živi tudi iz mogočnih lastnih sil, in čeprav je mati tako zelo važna, ni edini vir otrokove življenjske moči. Če ženska prepoznava in ljubi vitalno samostojnost svojega otroka, bo tesna navezanost zračna in poživljajoča za oba.” (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 103, Svobodna navezanost)
Zaupaš otroku? Zaupaš otroka komu?
Mamica, zaupam ti!