fbpx

Zaposlene mame

Ne da se mi

Vojna umetnosti FINALEPrebrala sem knjigo, vendar se mi ne da o njej napisati vtisov, povzetka, mnenja. To imam na seznamu opravil že od novega leta. In ni edina knjiga, ki se ji to dogaja. Vendar govori o tem, zakaj se mi ne da. Govori o odporu. O največjem sovražniku vsega lepega, kar bi lahko ustvarili v svojem življenju, pa ne, ker se mu predajamo.

Pressfield, Steve: Vojna umetnosti

(več …)

Dvojno življenje

working-momS tole temo globoko zakopljem  v dilemo kariera-družina. Ne govorite mi, da je to vprašanje že razrešeno. Sodobnim ženam nam je morda formalno dovoljeno imeti oboje – a kakšno formulo ubere vsaka od nas, da nam v resnici uspeva? Koliko si zadovoljna s svojim razmerjem?

(več …)

Na katerem vlaku sediš?

Leaving Yerevan... [Explored]Od nekdaj ljubim vožnjo z vlakom. Udobni sedeži, razgled nad spreminjajočo se pokrajino in priložnost za kratek dremež, branje knjige ali prijeten klepet so le nekateri od obetov, ki me vabijo k uporabi tega prevoznega sredstva.

Ugotovila pa sem, da me pri vožnji z vlakom pomirja še nekaj – sproščenost, da mi ni treba paziti na cesto, železni(šk)i urnik in gotovost, da pridem na cilj. Sicer bo verjetno marsikateri stalni vozač ob tem zmajal z glavo, saj se dogajajo zamude, zastoji ali preusmeritve; vendar pa lahko na zanesljivost vlakov še vedno precej z gotovostjo računamo.

Zato mi vlak pomeni danes prispodobo za to, da grem v določeno smer, ki sem jo izbrala in da me pri tem lahko ustavi le malo stvari. Nič čudnega torej, če pri tem čutim gotovost in mir. Ko sem enkrat na poti, se ne sprašujem več, ali naj se nečesa lotim ali ne, ali je prav, da grem, kaj ko bi ostala, kjer sem …

(več …)

Življenje v celozaslonskem načinu

Ženske, še posebej mame smo sila ponosne na svojo večopravilnost. “Lahko delam tudi po pet stvari hkrati. V eni roki držim dojenčka, z drugo pomagam malčku pri obuvanju, med glavo in ramenom imam telefon, po katerem govorim s prijateljico, na štedilniku mi vre krop za makarone in vsak čas pričakujem, da pride mož iz službe.” Zveni znano?

(več …)

Premagujem raztresenost

Drage zaposlene mame, po dolgem poletnem premoru končno spet pišem o premostitvi prepada med materinstvom in poklicnim delom. Včasih je preprosto nepremostljiv in se odločim, da bom ostala na strani svoje družine.

(več …)

s.p. – sami problemi ali srčni pogum?

Otrok, kaj hočeš od mene?

Največja nadloga, ki pesti zaposlene mame, je obremenjenost. Počutimo se razpete na deset koncev in krajev; projekti, naloge in dolžnosti se množijo; stare obveznosti se nabirajo; ljudje hočejo od nas to in ono; naše resnične želje pa nekje v kotu čakajo zanemarjene in neizživete.

Ali se med vožnjo domov iz službe resnično veselim otrok? In če da, ali je moje veselo pričakovanje lepega popoldneva z otroki izpolnjeno? Največkrat se zgodi ravno nasprotno. Za veselje smo preutrujene, če pa že imamo načrt za prijetne aktivnosti, nam otrokovo nagajanje in kljubovanje ali pa kakšen  nepredviden dogodek pogosto porušijo upe. Preveva nas globok občutek nezadostnosti.

Kaj storiti, če dajemo vse od sebe, pa se zdi, da nič zares ne deluje?

(več …)

Nazaj želim svoje telo in svoj čas! Zares?

Pogosto si ob tem, ko po “porodniški” odhajamo v službo, obetamo čas zase in več svobode pri skrbi za telo. Več časa, ker bomo končno stran od otroka, ki trenutno zaseda vse naše trenutke. Več blagodejnosti, ker se bomo končno lahko spet uredile, v miru pojedle kosilo …  Z zasluženo plačo si bomo lažje privoščile kakšen priboljšek. Delovno mesto smo vendar izbrale, da bi izboljšale kvaliteto svojega življenja.

Pa se je to res zgodilo?

(več …)

Tvoji zavezniki v ustvarjalnosti in podjetnosti

Soočenje z vsakdanjo resničnostjo

Živimo v dobi, ko smo prepričani (vsaj v svojih glavah in v javnosti), da smo ženske emancipirane, samostojne, neodvisne in neomejene pri uresničevanju svojih želja in sanj. Kakšna je naša vsakdanja resničnost, pa  ve vsaka izmed nas, ko išče pot, da bi uresničila svoje navdihe.

K oživljanju svojih moči nam lahko zelo pomaga prebiranje knjig močnih in uresničenih žensk v zgodovini in sodobnosti. Tokrat pa se ustavljam predvsem pri naslednji misli iz knjige Blagor ženskam Alenke Rebula:

“Ustvarjalni ljudje morajo drug drugemu pomagati, da so lahko ustvarjalni.”

(več …)