NOVIČKE S TEBOJ SEM

Zaposlene mame

Jaz in princesa

Jaz in princesa
Jaz in princesa

Z veseljem spremljam dogajanje na britanskem dvoru in posebej me je razveselila novica o rojstvu drugorojenke prestolonasledniku Williamu in princesi Kate, ne ker bi me vezala kakšna posebna sentimentalnost ali lojalnost do plemenite krvi, ampak zaradi zavedanja, kakšen pomen imajo dejanja in geste javnih osebnosti na splošno družbo in kulturo.

S pričakovanjem sem si ogledala slike, ko se je novonastala družinica tokrat prvič pokazala javnosti, saj so posnetki po porodu prvega otroka tako osupnili svet. Mediji vseh vrst so se razpisali o tem, kako je lahko Kate videti tako dobro le nekaj ur po rojstvu otroka in zgodba se tudi zdaj ponavlja.

Všeč mi je poanta tega članka: Kate je imela dober porod (v babiški oskrbi!) in sijaj njene pojave lahko v prvi vrsti pripišemo hormonom sreče in materinstva, ki tako polepšajo žensko po rojstvu otroka, če se seveda lahko nemoteno sproščajo in krožijo!

V kritičnih komentarjih njenega videza in suverene ter nasmejane drže vidim veliko (potlačeno) trpljenje žensk zaradi vsega nedoživetega, prestanih bolečin, zaradi poteptanega dostojanstva, ki smo ga deležne v obporodni oskrbi in nezmožnosti, da bi v institucionaliziranem okolju dobro, celostno poskrbele zase.

Če zaradi poškodb pri porodu, izčrpanosti ali hudih bolečin ne moremo pomisliti niti, da bi vstale, si je seveda težko predstavljati, da bi šle pod tuš, se počesale, se namazale s kremo, kaj šele da bi si dale poklicati frizerko, oblekle dizajnersko obleko in naličene mahale navdušenim množicam z otrokom v naročju. Ugotoviti, kako bi poskrbele zase, ni možno, če se primerjamo z drugimi, ampak tako da se vprašamo, kaj bi nam dobro delo, kaj bi potrebovale, česa si želimo.

Moji občutki po naravnih porodih so bili čisto drugačni od tistih po prvem porodu, ko sem bila deležna različnih (nepotrebnih) medicinskih intervencij. Celo po četrtem porodu, ki se je v tretji porodni dobi travmatično končal, sem po svojih kriterijih ob odhodu iz porodnišnice dan po porodu bila videti sijajno (mimogrede, če to bere kakšen pediater: tudi otroku se je odlično godilo, drugi dan je presegel porodno težo). Svoje fotografije s ponosom postavim ob bok princesinim!

Prav tako sem si v poporodnem obdobju dovolila užitke, kot so na primer iti ven za kratek čas brez dojenčka, igrati odbojko (in se preznojiti zaradi sproščujočega gibanja in ne nujno zaradi dojenja ali hormonskega nihanja) in se smejati v dobri družbi. Čeprav močno verjamem v pomen materine prisotnosti ob dojenčku, pa vem, da materine roke niso edine, ki bi znale dobro poskrbeti zanj.

Prepričana sem, da je wellness za mamo (tako je naslov enega od poglavij v moji nastajajoči knjigi) združljiv z ljubečo skrbjo za dojenčka in malčke, vendar je treba preseči marsikatero oviro, predvsem pa neomajen glas notranje avtoritete, ki nam (tudi) zaradi kulturnih predsodkov prepoveduje, da bi uživale lepo življenje, vse dokler se otroci ne vpišejo na fakulteto ali odselijo od doma (bomo znale takrat?).

Jaz in princesa: dan po porodu (slika levo), teden dni po porodu (slika spodaj desno), pet mesecev po porodu (slika zgoraj desno)
Jaz in princesa: dan po porodu (slika levo), teden dni po porodu (slika spodaj desno), pet mesecev po porodu (slika zgoraj desno)

Kaj je resnično naslednji korak (v mojem delu)?

V preteklih štirinajstih dneh sem sledila posebnemu spletnemu dogodku – Jennifer Lee, avtorica knjig The Right-Brain Business Plan in Building Your Business the Right-Brain Way, je organizirala že peto (in sama pravi, da verjetno zadnjo) video konferenco za podjetnike z močnejšimi desnimi možgančki, kot jih poimenuje (Right-Brainers in Business Video Summit). Ta spletni dogodek sem spremljala že 3. leto zapored in vsakič me je močno navdihnil in spodbudil na moji podjetniški poti. Vsakič je organizatorka poskrbela za odličen izbor govorcev in zgledov v ustvarjalnem podjetništvu. Letos je dogodek nosil naslov “Kaj je resnično naslednji korak?” (“What’s TRULY next?”)2015-rbbiz-mindmap-ticket-url

(more…)

Zapravljanje časa, denarja in energije

Ta vikend JE IZJEMOMA NA VOLJO “last minute” prijava na mentorski program POSTAVI SE ZASE! po ugodnejši ceni …

Lanska udeleženka Katarina, ki se bo ponovno udeležila programa, pravi:

Prvi mentorski program je (bil) popoln  – sedanjik – ker zame še vedno traja, mogoče res ne tako intenzivno kot pred letom dni.  Mislim, da je to tudi velikaaa prednost programa, da se ne konča, ampak traja. Ker se tudi mi ljudje spreminjamo dalj časa, ne samo določeno obdobje, drži?

Za več informacij klikni tukaj!

FB pričevanje

Kakšni ljudje bodo uspevali v prihodnosti?

Ob knjigi The Whole New Mind – Why Right-brainers will rule the future sem lahko raziskovala, katere kompetence moramo danes razvijati, da bomo uspeli.

Avtor knjige trdi, da smo v dobi, ko prevladujejo obilje, avtomatizacija delovnih postopkov in velika selitev delovnih mest v Azijo. Lastnosti, ki smo jih doslej čislali (in ki jih upravlja leva možganska polovica), namreč v obdobju, ko je vsega dovolj, ko človeške roke vse bolj nadomeščajo naprave in ko je preko oceana na voljo cenejša delovna sila, ne zadoščajo več.

(more…)

Kot riba v vodi – ne korenček ne palica me ne prepričata

Odkar sem končala fakulteto, uživam v lastni izbiri dela, projektov in dejavnosti. Kdo bi si lahko mislil, da sem se zaradi tega polenila  – zakaj pa bi delala, če mi ni treba, če me nihče ne priganja, če za to pogosto nisem niti plačana? Zanimivo, znanost (psihologija, sociologija in ekonomija) ima v zadnjem času o tem veliko povedati.

Knjiga, ki sem jo prebirala lansko poletje,  Zagon – presenetljiva resnica o tistem, kar nas dejansko motivira na osnovi znanstvenih raziskav postavlja na laž prepričanje,  da bodo ljudje toliko bolje delali, kolikor bolje bodo zato nagrajeni ter kolikor bolj jih bomo k temu prisilili (vas to na kaj spominja?).

(more…)

Porodniška je priložnost za vizijo

IMG_3996Ko smo na porodniški, se čas hkrati ustavi in obenem brzi še z večjo hitrostjo. Edini označeni datumi na koledarčku so pregledi pri zdravniku, družinska praznovanja in tam v daljavi dan, ko se nam izteče dopust za nego in varstvo otroka. Spremljanje otrokovega bliskovitega razvoja je središče našega življenja. In bolj ko se približuje usodni konec porodniške, bolj smo nemirne. Negotovost preveva vsa naslednja vprašanja:

  • kam bom dala otroka v varstvo? Ali naj bi ga sploh zaupala komu drugemu?
  • kako bova iz najinega trenutnega ritma prešla na novi urnik, dnevni red v službi in drug način življenja?
  • kako bom znova konkurirala drugim na delovnem mestu? Ali me služba sploh čaka? Ali še imam kompetence po letu stagnacije?
  • kaj bom, če ne dobim nazaj istega delovnega mesta? Če so moje stranke vmes odšle drugam?
  • kako bo na nas vplival službeni stres? Kdaj bo čas, da bom naredila še kaj zase, če že zdaj težko, ko ni službe?

V preteklem letu se mi je s pomočjo gradiv na spletni strani Jennifer Lee na novo odprl sicer že od nekdaj poznan način likovnega ustvarjanja, ki mi pomaga, da se počutim živo in s katerim lažje dosegam svoje cilje.


(more…)

Spoznaj svojega režiserja

prenos (2)Kdo je ta, ki ve, kdo si bila včeraj? Kdo je ta, ki odloča, kdo boš jutri? Kdo je ta, ki usmerja tvoja današnja dejanja? Ki opazuje dogajanje na odru tvojega življenja in presoja, kdo bo na njem, kakšna so pravila igre, kako se bo scenarij odvijal?

To je biser knjige Your Brain At Work (Tvoji možgani pri delu) avtorja Davida Rocka, prvenstveno knjige o produktivnosti na delovnem mestu, a z veliko večjim sporočilom.

(more…)

Opraviti s stvarmi!

images (9)Nora sem na sezname. Moje življenje je polno želja, idej, projektov, nalog. Knjig, ki bi jih rada prebrala, stvari, ki bi jih rada napisala, ljudi, ki bi jih rada srečala, izobraževanj, ki bi se jih rada udeležila … Bolj ko se poglabljam vase, bolj tudi ugotavljam, da je učinkovitost ena mojih temeljnih potreb. Ni večjega užitka pri delu, kot dodati kljukico ob opravilu, ki sem ga želela postoriti.

Veliko mi uspe uresničiti, še veliko več ostane nekje v zraku … ali na polici ali pa v predalu.

Ni čudno, da me je naslov te knjige tako pritegnil – “Getting things done” Davida Allena – opraviti z rečmi. Mnoge nasvete v knjigi sem že živela, dala pa mi je nekaj dobrih idej, kako še izboljšati tok opravil in red v življenju.

  (more…)

Ne da se mi

Vojna umetnosti FINALEPrebrala sem knjigo, vendar se mi ne da o njej napisati vtisov, povzetka, mnenja. To imam na seznamu opravil že od novega leta. In ni edina knjiga, ki se ji to dogaja. Vendar govori o tem, zakaj se mi ne da. Govori o odporu. O največjem sovražniku vsega lepega, kar bi lahko ustvarili v svojem življenju, pa ne, ker se mu predajamo.

Pressfield, Steve: Vojna umetnosti

(more…)

Dvojno življenje

working-momS tole temo globoko zakopljem  v dilemo kariera-družina. Ne govorite mi, da je to vprašanje že razrešeno. Sodobnim ženam nam je morda formalno dovoljeno imeti oboje – a kakšno formulo ubere vsaka od nas, da nam v resnici uspeva? Koliko si zadovoljna s svojim razmerjem?

(more…)