NOVIČKE S TEBOJ SEM

Uncategorized

Veščine, ki mi v karanteni pridejo presneto prav

Zdi se mi zelo zanimivo, da mi nekateri pojavi v našem družinskem življenju v času karantene sploh niso novi. Z njimi sem se srečala vsakič, ko je prišlo do večje spremembe v družini, naj bo to rojstvo otroka, selitev ali čas bolezni. Spoznala sem, da so nekatere življenjske veščine pač dobre in da se mi bo obrestovalo, če jih slej ko prej osvojim, saj bo potem življenje lažje in znosnejše. Res mi zdaj pridejo presneto prav, ko sem se morala praktično čez noč znajti v svojevrstnem kaosu, ki je nastal ne le v naši družini, ampak po vsej Sloveniji in svetu.

Naj že kar na začetku povem, da nikakor ne trdim, da imam vse poštirkano in da mi nikoli nobena stvar ne dvigne pokrova. Oh, pa še kako mi niha razpoloženje in moj optimizem valovi kot še nikoli. A vendar, če se vračam v dobre odločitve, če uporabljam spoznanja, ki so mi že koristila v preteklosti, če upoštevam védenje o sebi, do katerega sem se dokopala, potem mi gre kar dobro in lahko preobrnem dan, ki se je prevesil na slabšo stran.

Že dlje časa načrtujem odprtje “spletne trgovine”, kjer bi bili na voljo spletni seminarji, ki sem jih v preteklosti posnela in so služili že prenekateri mamici, ki se jih je udeležila.

Tukaj so:

SPLETNI SEMINARJI O KORISTNIH MATERINSKIH VEŠČINAH

Eden je čisto nov: DA SE MI NE ZMEŠA – o iskanju jasnine v materinstvu.

Verjamem, da smo tega še posebej potrebne v tem norem času. Spletni seminar bo na voljo ta teden (do 24. aprila) za ogled ob poljubnem času, v njem pa bom spregovorila o tem, kako si prizadevam, da ohranim jasne misli, se organiziram v kaotičnih časih, ohranim ravnovesje v sebi, da me ne odnaša levo in desno, pridem ponovno v stik s svojimi občutji, vrednotami, smerjo, odločitvami. Posebej težavno postane, ko sem skoraj 24 ur na dan obkrožena z otroki, ko je treba uravnavati različne potrebe otrok različnih starosti …

Svojega roba zmogljivosti ne čutimo in ne poimenujemo vse mamice enako. To me je sprva presenečalo, saj je vsaka od prijateljic, s katerimi sem se pogovarjala, drugače povedala, kje je njena meja. 

Potem pa sem se poglobila v svojo “mantro” in ugotovila, da tudi pri meni fraza “da se mi ne zmeša” pomeni zelo velik razpon doživljanj in potreb.

Najprej je tukaj občutek, da mi zmanjkuje potrpljenja, da nimam rezerve energije, iz katere bi lahko črpala v napornih trenutkih, da imam “kratko zažigalno vrvico”. To se kaže tako, da povzdigujem glas, se odzivam z jedkimi izjavami, zavračam prošnje otrok po pozornosti. Ker je meni primanjkuje – do sebe.

Potem gre za to, da bi izgubila nadzor nad dogajanjem – dejansko bi se mi zmešale stvari med seboj. Začela bi pozabljati na pomembne stvari, opustila bi dobre navade, ki dajejo našemu vsakdanu dobro strukturo, kaos bi se začel kazati na vseh področjih in bi mi rušil razpoloženje in red v celotni družini. 

Nazadnje je tukaj čisto konkreten strah pred duševno boleznijo, če bi se slabo stanje in simptomi nadaljevali dolgo obdobje – da ne bi zmogla pristnega stika s seboj in realnostjo, da bi izgubila sposobnost spoprijemanja z izzivi.

“Zmešalo se mi bo” je včasih čisto pretirana izjava – ne bom kar čez noč zrela za psihiatrično ustanovo, a trenutek, v katerem jo izrečem, je dovolj pomenljiv, da se vprašam, česa bistvenega mi je začelo primanjkovati. Moram na zrak? Mi manjka gibanja? Slabo spim? Že dolgo nisem bila v tišini? Si moram kaj pomembnega zapisati? Bi mi pomagalo, da bi svoje občutke izrazila s pisanjem ali globokim pogovorom? Mi manjka spremembe? Občutka svobode? Potrditve? Sem izgubila stik s svojo duhovnostjo? 

Se mi javlja kakšno nerazrešeno vprašanje, boleče občutje iz preteklosti? Kdaj in kje lahko temu posvetim čas in prostor, da mi ne meša štren v sedanjih odnosih? 

Pogosto ženskega “norenja” okolica ne vzame dovolj resno – rekli bodo, češ “spet ima enega tistih dni”. A pomembno je, da ta občutek, da izgubljamo nit s seboj, vzamemo resno same. 

Ta spletni seminar prvič ne bo potekal v živo, ampak bo posnet vnaprej in bo na voljo za ogled od tega petka, 24. aprila.

Tukaj je obrazec za naročilo.

ZAPISUJEM, TOREJ SEM

Zapisovanje pomaga v materinskem življenju – k večji jasnosti, zbranosti, učinkovitosti, zavesti, miru, povezanosti … Opažam, da si mamice vedno več upamo priznati (sebi in drugim) o pravi naravi materinstva. O tem priča tudi porast materinskih blogov, kjer si damo duška v ustvarjalnosti, izražanju in izkazovanju medsebojne podpore. Nekaj je v pisanju, kar nas premakne, kar nam omogoči “drugo raven zavesti”, kar nas potolaži, nas dvigne. In nas nenazadnje spomni tudi, kaj še moramo postoriti, na telefonsko številko, na seznam potrebnih stvari v kuhinji …

IMAM VES ČAS NA TEM SVETU

“Ana, odgovori na čudežno vprašanje: KDAAAAAAAAJ??? Kdaj vse to??? :)„ To vprašanje, ki ga je tako neposredno zastavila zvesta članica kluba S TEBOJ SEM,  zelo pogosto dobivam v takšni in drugačni obliki. Imam ves čas na tem svetu. Kaj to pomeni? Kako ga lahko izkoristim? Kako ga podarjam svojim otrokom, pa ga ne zmanjka tudi zame, za odnos z možem, za smeh, za branje, za … ah, tisoč in eno stvar?!

ZBRANA MAMA ALI ŽIVLJENJE V CELOZASLONSKEM NAČINU

Kako v kaosu vsakodnevnih skrbi ohranimo občutek zase, gojimo sposobnost nedeljene pozornosti do otrok in do dela, premagujemo raztresenost in razpršenost? Kako lahko živimo življenje v celozaslonskem načinu?

MATERINSTVO JE RESNO DELO

Pogosto občutimo, da je naš trud v materinstvu močno podcenjen. Postavlja pa se mi dodatno vprašanje – ali si damo same priznanje za vse, kar storimo ali gojimo? Na katerih področjih rastemo kot mame? Kaj nam je materinstvo dalo, česar prej nismo imele? Katere lastnosti smo okrepile? Zakaj je materinstvo tako pomembno, ne samo za otroke, ampak tudi za družbo?

MAMINI PODVIGI – KAKO SE LOTEVATI VELIKIH STVARI Z MAJHNIMI OTROKI

Včasih se nam zdi, da se stvari nikamor ne premaknejo, da ničesar ne moremo, da imamo zvezane roke, da smo same in da bomo večno zaprta v ta čas in prostor z majhnimi otroki, ki toliko zahtevajo. Nekoč sem se usedla in zapisala vse stvari, ki so mi uspele, odkar sem postala mama. Presenečena sem bila nad seznamom. Kako sem ohranjala vero v idejo, v uspeh? Kako sem se lotila? Česa sem se poslužila? Kako sem ravnala z ovirami? Česa sem se naučila? In predvsem – kako sem vključila otroke?

RAZLOČEVANJE V MATERINSTVU
Komu naj verjamem, po kom se naj ravnam?Umetnost razločevanja pravih odločitev v materinstvu je trd oreh, ki ga poskušam ostreti v tem spletnem seminarju.

DRUŽINSKA KRONISTKA – O UREJANJU DRUŽINSKIH FOTOGRAFIJ

Pri nas že nekaj let za družinske fotografije skrbim jaz. Konec leta 2011 sem prvič naredila revolucijo – slike tistega leta sem dala natisniti v obliki fotoknjige. Vzelo mi je nekaj dni vztrajnega dela in odtlej jo naredim vsako leto. A proces pri nas še zdaleč ni dokončan. Ker vlogo družinske kronistke zelo dobro poznam in se jo vedno znova trudim obvladati, bi rada z vami delila nekaj dobrih praks, ki so se mi obnesle pri shranjevanju, pregledovanju in tiskanju fotografij.

MAMIN USPEŠEN DAN – O PRODUKTIVNOSTI IN MATERINSTVU

Kaj tebi osebno pomeni uspešen dan? Je to dan, ko uspemo veliko postoriti? Se povezati z otrokom? Se končno spočiti ali narediti kaj, kar smo si dolgo želele? Ali pa požeti sadove svojega preteklega truda?                                                                                           
Nanizam nekaj orodij za večjo produktivnost, strategij za delo z otrokom ob sebi, ter hvalim vrednost produktivnih navad oziroma ritualov.

USTVARJALNA MAMA –KAJ ŠTEJE KOT USTVARJALNOST Z MAJHNIMI OTROKI
Ali je ustvarjalna mama res samo tista, ki šiva pustne kostume, kuha in peče, izdeluje okrasne stvaritve z otroki? Ali ni ustvarjalnost tudi v tem, da zvabiš otroka, da se sam obleče, ga zamotiš v zdravniški čakalnici, mu poveš zgodbico, ki pripoveduje o njem? Kaj pa tista, ki ustvarja, medtem ko otrok spi? Da nahrani svojo dušo? Kako vnašati ustvarjalnost v materinski vsakdan? O ustvarjalnosti v materinstvu na tisoč in en način bomo govorile na tem spletnem seminarju.

MAMINA BIROKRACIJA
Spletni seminar o tem, kako si narediti sistem za lažje upravljanje z dokumenti, mejli, urniki, položnicami, komunikacijo z uradi … Za marsikoga mukotrpna tema, ki pa ji je občasno vredno nameniti nekaj ljubeče pozornosti, da imamo na dolgi rok mirnejše živce in urejene stvari -tako zasebno kot poslovno. Še druga, svetlejša plat „mamine birokracije“ pa je, ko najdemo svojevrsten način za premike na osebnem, birokratskem in poklicnem področju. Spregovorila bom tudi o tem, kako kot svojo “birokracijo” jemljem tudi na primer vaje Na svoji zemlji, trdi disk z lepimi fotografijami, “peskovnik” na svoji spletni strani, poslovni načrt z desno možgansko polovico in še marsikaj bolj zanimivega od obrazcev za CSD.

ODKRIVANJE IN URESNIČEVANJE SVOJIH POTREB

Materinstvo nas lahko tako posrka, da čisto pozabimo nase. Če od časa do časa ne prisluhnemo sebi, se želje in potrebe nehajo javljati ali pa postanejo destruktivne. V spletnem seminarju raziskujemo, kako lahko kljub temu, da smo na razpolago otrokom in drugim, za katere smo odgovorne, poskrbimo tudi zase in se pristno začutimo.

KAKO ZMOREŠ? – o vztrajnosti v materinstvu

Spregovorila bom o tem, kje črpam moč, navdih, energijo, spodbudo za vse, kar sem in kar počnem. Velikokrat sem vprašana, kako zmorem, ali pa sogovornice le od daleč izražajo občudovanje.
Predavanje ne bo namenjeno hvalisanju, ampak iskrenemu vpogledu v svoje navade in strategije, s pomočjo katerih mi uspeva ohranjati optimizem. 

DVOM – MAMIN STALEN SPREMLJEVALEC, O ZAVEZNIŠTVU DO SEBE

V spletnem seminarju bom spregovorila o notranjih dvomih, strahovih in razdvojenosti, ki jih sodobne mamice pogosto doživljamo, kako se podpreti v stiski, kako prenesti kritiko, kako udomačiti dvom, kako izdelati strategijo, da dosežemo pomembne stvari, kako se sprejemati pri tem, da sem nepopolna mama, kako odgovarjati na potrebe drugih in hkrati ne zanemariti svojih, kako si privoščiti “luksuz” in premagati slabo vest, kako se ljubeče in dolgoročno posvečati svojim ljubim projektom, kako biti zaveznica sama sebi in si poiskati podporo v ključnih trenutkih/obdobjih. Ob 6 otrocih in v 12 letih materinstva sem se dodobra spoznala z dvomi, ki načenjajo mamimo samozavest in samopodobo. Še posebej kočljivo je, ko se skušamo ob materinstvu lotevati tudi udejstvovanja na drugih področjih svojega življenja. Vabim vas, da se udeležite z osebnimi izkušnjami, informacijami in spodbudami nabitega spletnega seminarja.

IZDELAJ SI SVOJ PODPORNI SISTEM

Spletni seminar za mame pred ali sredi pomembne spremembe – pred porodom, pred nastopom nove službe, pred velikim projektom (osebnim ali družinskim, vsekakor šteje tudi karantena!). Lahko gre tudi za manjše cilje v zvezi z delom, domom, družino. Spregovorila bom o tem, kako sem se pred ali med večjimi življenjskimi spremembami pripravila ali prilagodila na obremenitve, ki so me čakale. Podala bom nasvete o tem, kako računati nase, kako si izdelati načrt, angažirati ljudi okrog sebe, premagati določene ovire, kako uresničevati zadano kljub morebitnim negodovanjem drugih, kako si krepiti in obnavljati moči.

Izdelaj si podporni sistem – spletni seminar za mame ob pomembnih spremembah

V četrtek, 30. 1. 2020, dopoldne ob 10. uri bom vodila spletni seminar za mame pred pomembno spremembo – pred porodom, pred nastopom nove službe, pred velikim projektom (osebnim ali družinskim). Lahko gre tudi za manjše cilje v zvezi z delom, domom, družino. Spregovorila bom o tem, kako sem se pred ali med večjimi življenjskimi spremembami pripravila ali prilagodila na obremenitve, ki so me čakale. Podala bom nasvete o tem, kako računati nase, kako si izdelati načrt, angažirati ljudi okrog sebe, premagati določene ovire, kako uresničevati zadano kljub morebitnim negodovanjem drugih, kako si krepiti in obnavljati moči.

Spletni seminar je koristen tudi za vse, ki ste sredi nekega obdobja, ko na primer nimate zaposlitve, imate otroke v domačem varstvu, ko so vam pošle moči, čutite obup ali dvom nad svojimi odločitvami; ne veste, kako bi se znašle naprej.

Imam veliko izkušenj s prilagajanjem na nove življenjske situacije, saj sem mama šestim otrokom, samostojna podjetnica in sem se dvakrat (prvič za študij, drugič pa s poroko ) preselila na drug konec Slovenije.

Do 15. februarja bo na voljo posnetek za kasnejši ogled.

Prijavite se z vpisom v spodnji obrazec.

Cena spletnega seminarja je 9,90 EUR. Prijava je potrjena s plačilom na TRR ali preko Paypala.

Izdelaj si svoj podporni sistem – spletni seminar za mame ob pomembnih spremembah

* označuje obvezna polja

Podatki za nakazilo:

S TEBOJ SEM Ana Pavec s.p. svetovanje in prevajanje

Pot na Vovke 9

4207 Cerklje na Gorenjskem

TRR: SI56 6100 0000 4115 669 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA)

Koda namena: GDSV

Sklic: 00 19122019

Plačilo preko Paypala:

Dvom – mamin stalni spremljevalec; spletni seminar o zavezništvu do sebe

Zaradi velikega povpraševanja vas vabim na ogled spletnega seminarja za mamice, na katerem sem govorila o tem, kako biti v materinstvu zaveznica sama sebi. Spletni seminar je potekal v živo v četrtek, 19. 12. 2019, dopoldne ob 10. uri, posnetek pa bo na voljo za ogled še do 15. januarja 2020.

V spletnem seminarju sem spregovorila:

– o notranjih dvomih, strahovih in razdvojenosti, ki jih sodobne mamice pogosto doživljamo

– kako se podpreti v stiski,

– kako prenesti kritiko,

– kako udomačiti dvom

– kako izdelati strategijo, da dosežemo pomembne stvari

– kako se sprejemati pri tem, da sem nepopolna mama

– kako odgovarjati na potrebe drugih in hkrati ne zanemariti svojih

– kako si privoščiti “luksuz” in premagati slabo vest

– kako se ljubeče in dolgoročno posvečati svojim ljubim projektom

– kako biti zaveznica sama sebi in si poiskati podporo v ključnih trenutkih/obdobjih

Ob 6 otrocih in v 12 letih materinstva sem se dodobra spoznala z dvomi, ki načenjajo mamimo samozavest in samopodobo. Še posebej kočljivo je, ko se skušamo ob materinstvu lotevati tudi udejstvovanja na drugih področjih svojega življenja. Vabim vas, da se udeležite z osebnimi izkušnjami, informacijami in spodbudami nabitega spletnega seminarja.

Udeleženke so navdušene:

“Sem že pozabila, kako navdihujoči so tvoji seminarji. Res mi je dragoceno, ker si tako iskrena in pristna. Hkrati tako polna znanja, a skromna. Prepoznaš in priznaš svoje slabosti, a jih znaš obrniti v dobro. Si mi v navdih.”

“Hvala za deljene izkušnje. Resnično daješ navdih. In zagon za naprej, da zmorem. Kjub dvomom. 😊”

“Všeč mi je, da bom lahko slišano ponovno predelovala, ker je bila tema seminarja aktualna, materiala pa je bilo kar dosti.”

Prijavite se z vpisom v spodnji obrazec.

Cena spletnega seminarja je 9,90 EUR. Prijava je potrjena s plačilom na TRR ali preko Paypala.

Dvom – mamin stalni spremljevalec; spletni seminar o zavezništvu do sebe

* označuje obvezna polja

Podatki za nakazilo:

S TEBOJ SEM Ana Pavec s.p. svetovanje in prevajanje

Pot na Vovke 9

4207 Cerklje na Gorenjskem

TRR: SI56 6100 0000 4115 669 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA)

Koda namena: GDSV

Sklic: 00 19122019

Plačilo preko Paypala:

Nisem zguba, začenjam znova!

V začetku septembra sem vedno najranljivejša. Toliko novih začetkov je. Toliko dvomov o tem, ali sem se prav odločila. Toliko nerodnih prvih poskusov učenja in dela. Toliko hektičnih trenutkov, ko nečesa ne pričakujem in me toliko zaustavi, da mi gre vse zelo počasi. Toliko stroškov in želja. Toliko informacij. Toliko ganljivih slovesov in omahujočih vstopov.

Ranljivost me ujame tam, kjer ne bi hotela. S svojo zagnanostjo jo hočem premagati, hočem, da navdušenje zaduši vse skrbi in dvome in žalost in vsa nesrečna čustva. Hočem, da se stvari končno postavijo na svoje mesto in vse steče. Pa ni tako. Vsaj ne samo od sebe.

Jennifer Louden je v svojem nedavnem blogu čudovito opisala začarani krog, v katerega se tudi jaz zapletem, ker stvari ne grejo tako, kot bi rada.

Začarani krog gre po njenem nekako takole:

Nekaj si možno želimo (zgraditi podjetje, napisati knjigo, se radostno gibati v svojem telesu, poglobiti prijateljstva …).
Ne vemo, kaj bi naredile. Kaj je prava izbira? Kaj je najboljša odločitev? Kje naj začnemo?
Preplavijo nas vsi mogoči občutki. Občutimo tesnobo, zmedo, nejasnost, obremenjene smo z informacijami in premnogimi možnostmi.
Začnemo verjeti, da smo zgube in da ne moremo _____. Saj smo že poskusile, pa ni delovalo. Naša ideja je preveč zakomplicirana. Prestare smo in premalo vemo. Morda imamo premalo discipline. Zakaj bi se mučile?
Dvom vase nas odvrne od dejanj in zato odnehamo ali pa poskušamo z nekaterimi neodločnimi ukrepi tu in tam, ki nas le še bolj zafrustrirajo.
Po tednih in mesecih takega ždenja glede svoje želje pa spet postanemo upanja polne in navdušene in poskusimo znova. Ker smo pogumne in pametne in ker si tisto res želimo. Zato kupimo kup pripomočkov, knjig, se prijavimo na drago usposabljanje s certifikatom, skratka ustvarimo zelo kompliciran in ambiciozen načrt …
Le da to ne pomaga, vsaj ne za dolgo in celoten začarani krog se znova začne. Dokler ne odnehamo za vedno. Se odpovemo svojim sanjam in željam.

Jennifer Louden nato predlaga nekaj protistrategij za premagovanje tega začaranega kroga. Ena od njih me je močno nagovorila.
VEDNO ZAČNI ZNOVA. NAVADI SE NA TO, DA SI POGOSTO NA ZAČETKU. Ker življenje se zgodi, vmes pride marsikakšna ovira in zadrega, uspešni pa so tisti, ki znajo in zmorejo začeti vedno znova.

Lahko bi vam naštela kup stvari, zakaj že nekaj časa ne pišem redno maminih lekcij. Ja, ogromno razlogov. Ampak kar precejšen del je tudi izgovorov ali pa vsaj zelo prepričljivih razlag, zakaj ne morem, čeprav si želim.
Gre le za to, da se moram na novo naučiti vnesti mamine lekcije v svoje življenje. Si vsak dan vzeti petnajst minut za pristno, razmišljujoče in spodbudno pisanje – zase in za druge. Dobro navado spet obuditi in jo zanesljivo umestiti v svoj vsakdanjik.

Pri tem mi gotovo pomaga zaveza. Zaveza vam, drage moje bralke. Zato vas vabim k vpisu v jesensko sezono kluba S TEBOJ SEM. Po nižji ceni le še ta vikend.

Prijavi se: https://mailchi.mp/0bb2a5416e93/igbgasml3c

Katalog klubskih vsebin najdeš tukaj: https://drive.google.com/file/d/1C4f4hjM0O7kYUcuSBXn9MoJ1LMI0pXM_/view?usp=sharing

Travmatičen porod – trn v peti

Tolikokrat utišamo mamico, ki se sprašuje, kaj se je dogajalo med njenim porodom, naj bo srečna, da ima zdravega otroka, vse ostalo pa bo kmalu pozabila.

 

Velikokrat slišim zgodbe žensk, ki leta in leta ostajajo zakopane globoko v njihovi notranjosti in nepredelane čakajo na trenutek, da bi lahko bile izpovedane, ozdravljene. Nismo kultura, ki bi nudila varen prostor za izražanje materinih občutkov po porodu.

Občutki ženske pa so lahko zelo mešani. Od jeze, razočaranja, oropanosti do nemoči, strahu, zmedenosti. Pogosto se z njimi ne more sproti ukvarjati, zato so v njej potlačeni, razen ko se ji vsiljujejo razne misli, razpoloženja … Večkrat mama ne ve, da je nihanje razpoloženja lahko tudi posledica posttravmatskega stresnega sindroma, ne le “hormonov” in poporodne otožnosti, ki naj bi bila “normalna” za vsako novopečeno mamico.

Včasih so z neprimerno oskrbo pri porodu povezane tudi fizične težave, s katerimi se mora mati v občutljivem poporodnem obdobju dodatno spopadati. Pogosto ti “stranski učinki” niso priznani kot posledica neprimerne oskrbe pri porodu, ampak kot normalen del tega, da postaneš mama, na primer inkontinenca, bolečine v križu, bolečine v sramni kosti, bolečine med spolnimi odnosi, velik razmik med trebušnimi mišicami …

ZAKAJ POGREVAŠ STARO ZGODBO?

Aktivno predelovanje pretekle težke porodne izkušnje je precej pogumen korak, saj je neprijetna porodna zgodba pogosto trn v peti – moti normalen potek življenja. Bližnja okolica ne more razumeti, zakaj se mati vrača v preteklost in pogreva staro zgodbo. Ne razumejo, da se ji lahko neprestano vrivajo spomini in misli na dogajanje ob porodu. Še posebej, če mati nima fizičnih težav, je težje uvideti, zakaj se preprosto ne more sprijazniti s tem, kako je njen porod potekal.

Aktivno predelovanje pretekle težke porodne izkušnje je precej pogumen korak, saj je neprijetna porodna zgodba pogosto trn v peti.

Za zdravstveno osebje v porodnišnici  je slaba porodna izkušnja trn v peti, ker bi se morali zamisliti nad tem, kaj rutinsko počnejo in kaj so naredili v konkretni situaciji. Zaradi velike množice žensk, ki gre dnevno skozi njihovo oskrbo, se težko postavijo v kožo ene osebe, ki ji je porodna izkušnja korenito spremenila življenje. Ženske bi morale biti hvaležne, da je zdravstvena oskrba taka, kot je, in ne še slabša. In čeprav imamo Zakon o pacientovih pravicah, še vedno velja nenapisano pravilo, da je bolje, če smo porodnice lepo tiho, pridne, ubogamo, ničesar ne sprašujemo in se ne pritožujemo.

MAMICE, KI SO JI PRI PORODU POVZROČILI NEPOPRAVLJIVE POSLEDICE, SE SPLOH NE SPOMNIJO

Avgusta 2016 je sodišče v Alabami v ZDA dosodilo 16-milijonsko odškodnino materi, ki je porodnišnico, v kateri je rodila, tožila zaradi zavajanja in neprimerne porodne oskrbe.[1]

Caroline Malatesta je namreč zaradi visokih upov, ki jih je polagala v osebje porodnišnice, saj je ta promovirala svojo žensko-osrediščeno oskrbo v obsežni marketinški akciji, zamenjala porodno okolje za rojstvo svojega četrtega otroka. Vendar zdravnika, s katerim je bila v stiku v nosečnosti, ni bilo na službenem mestu, osebje, ki je zanjo skrbelo v porodni sobi, pa ni imelo prav nič posluha za njen porodni načrt oziroma želje po individualizirani porodni oskrbi.

Kljub njenim prošnjam so jo polegli v posteljo in jo priklopili na napravo za spremljanje otrokovega srčnega utripa ter ji onemogočili prosto gibanje (čeprav je njihov marketinški oddelek med drugim oglaševal ravno možnost prostega gibanja med porodom). Iz neznanega in nikoli pojasnjenega razloga so jo med potiskanjem na silo skušali iz položaja na vseh štirih prevaliti na hrbet, kar jim je slednjič uspelo, vmes pa je ena od babic šest minut zadrževala otrokovo glavico v porodnem kanalu, da se ne bi porodila, preden bi mama ležala na hrbtu. Ta nasilen poseg je pri Caroline Malatesta povzročil trajne in nepopravljive poškodbe živca, zaradi katerih je nezmožna normalno živeti in skrbeti za svoje štiri otroke.

Poškodbe v takem obsegu zaradi neprimerne porodne oskrbe so redke, vendar pa je zanimivo, kako se je porodnišnica med sodnim procesom zagovarjala za dejanja svojega osebja.

Čeprav imamo Zakon o pacientovih pravicah, še vedno velja nenapisano pravilo, da je bolje, če smo porodnice lepo tiho, pridne, ubogamo, ničesar ne sprašujemo in se ne pritožujemo.

Prvič, nihče od prisotnih se ni posebej spominjal okoliščin poroda Caroline Malatesta. Zdelo se je, kot da je postopek, ki so ga pri njej uporabljali, nekaj povsem običajnega. Drugič, odvetniki porodnišnice so trdili, da je bilo osebje, če je v resnici ravnalo tako, kot sta navajala zakonca Malatesta, gotovo imelo dober razlog za svoje ravnanje – na hrbet so jo polegli za njeno in otrokovo dobro. Varnost je na prvem mestu. Tretjič, Caroline je med sodnim procesom ugotovila, da osebje na porodnem oddelku sploh ni bilo seznanjeno z vsebino promocije, ki so jo izvajali na marketinškem oddelku porodnišnice – torej, porodnišnica je promovirala “naravni porod” in “žensko-osrediščeno oskrbo”, v resnici pa ni naredila ničesar, da bi izboljšala svoje prakse in jih uskladila s sodobnimi smernicami in z dokazi podprto medicino.

SKRBETI ZA OTROKA MED PORODOM POMENI SKRBETI ZA NJEGOVO MATER

Zelo pomenljivo je, kako je dogajanje o procesu predelovanja svoje porodne izkušnje komentirala Caroline:
“Posebej težko mi je bilo zaradi občutka izdaje. Zaupala sem porodnišnici pri enem od najpomembnejših in svetih dogodkov v svojem življenju, počutila pa sem se, kot da bi me prežvečili in me izpljunili. Toliko žensk, tudi jaz, slišimo, da je “najbolje biti fleksibilen, ker je porod nepredvidljiv.” Mislim, da je to ena najbolj zlorabljenih fraz pri porodu, ko bi radi preusmerili žensko izbiro. Da, porod je nepredvidljiv in izida nikoli ne moremo zagotoviti. Vendar pa ne smemo zamešati oskrbe z izidom. Noben zdravstveni strokovnjak ne more zagotoviti dobrega porodnega izida, vendar pa lahko zagotovi, da bo nudil z dokazi podprto oskrbo in podporne ukrepe, ki bodo kar se da izboljšali možnosti, da dosežemo zdrav porod.”

Nadaljuje še o občutkih spoprijemanja s slabo porodno izkušnjo: “Pogosto smo označene kot sebične, če nas vznemirja naša porodna izkušnja – kot da nismo hvaležne za zdravega otroka – kot da se izkušnja in zdravje med seboj izključujeta in kot da nista neposredno povezana. Vprašajte mojo družino, kako pomembno je materino zdravje, tako čustveno kot telesno, za dobrobit njenega otroka. Ključno je. Noben zdravstveni strokovnjak, ki je zmožen mater obravnavati nespoštljivo, ne more trditi, da to počne iz neke plemenite skrbi za otroka. Skrbeti za otroka pomeni skrbeti za njegovo mater.”

Danes, 10. decembra, obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Šele v zadnjih letih se je mednje uvrstila tudi pravica žensk do spoštljive in kakovostne obporodne oskrbe.[2] Vendar seznanjenost s pravicami ni dovolj, mora preiti v prakso, predvsem pa v miselnost zdravstvenega osebja – da zakona ne bodo spoštovali le zato, ker bodo sicer zašli v težave, ampak ker jim tako narekuje osnovno spoštovanje do vsake ženske.

Viri:

[1] Pascucci, Cristen: Mom Sues for Bait & Switch in Maternity Care. Dostopano dne: 8. 12. 2017
[2] Smernice SZO za preprečevanje in odpravljanje nespoštovanja in zlorabe pri porodu

Članek je bil prvotno objavljen na portalu Iskreni.net.

Spanje pravične mame

Mamam nam je vsaj v prvih letih otrokovega življenja težko priti do konkretnega kosa spanca, ki bi se mu reklo spanje pravičnega. Nisem si mislila, da to kdaj pomeni tudi odpovedati se čofotanju v bazenu in pustiti moža samega s štirimi otroki (nepredstavljivo!), samo da ujamem dobro urico popoldanskega dremeža z najmlajšo. A ko odprem oči, je spet vse lepo in prav. Neprecenljiv občutek, ga privoščim tudi tebi!

Znani obrazi

Zanimivo, kako včasih ponovno srečanje s kom, ki sem ga spoznala v enkratnih okoliščinah, vzbudi občutke ponosa, da sem zmogla in znala ustvariti tiste okoliščine, s kom drugim pa občutke sramu, kako nisem zmogla in znala obvladovati okoliščin, v katerih mi je bil priča.

Ali bi lahko tisti osebi to ubesedila? Povedala, kako veliko mi je pomenilo, da smo nekoč bili skupaj v trenutku, ki je bil prelomnega pomena za moje življenje? Ali pa podeliti, kako zelo nerodno mi je bilo, ko se mi je dogajalo nekaj, zaradi česar sem menila, da me drugi obsoja? Morda pa bom ugotovila, da sploh ni bilo tako in ozdravila košček preteklosti, ki me morda še danes preganja.

Zlepljeni dnevi


Najhuje mi je, kadar ne ločim dneva od dneva. Ko tako izgubim občutek zase, da se mi začnejo dnevi prelivati drug v drugega in so si ne le podobni kot jajce jajcu, ampak zlepljeni kot kakšen nagravžen jajčni beljak. Kateri datum je, me spomni poštar, ki prinese pismo za moža, ne morem se spomniti, ne kdaj sem vstala, ne kdaj sem šla spat, kaj šele, kolikokrat sem se zbudila.

Zato tako ljubim dnevne rituale. Dajejo mi jasnino in občutek varnosti, da mi življenje ne uide, ne da bi ga bila opazila.

Nova smer

firststepNa začetku novega leta se je morda dobro spomniti, da je nova smer na začetku le malo vidna – samo za nekaj stopinj obrnjen korak, sicer pa se zdi, da stopamo na istem mestu. Resnična razsežnost nove poti se pokaže šele po mnogih korakih, urah, dnevih in tednih od trenutka, ko smo odrinili.

A pametno jo je dobro nameriti.