fbpx

Naravni porod

Informirana izbira

Je nosečnost res čas za učenje kritičnega razmišljanja? Morda bi bilo dobro! Odslej ne odgovarjamo več le zase, ampak tudi za otroka, ki ga nosimo in ga bomo rodile. Kakšne posledice bodo imela moja dejanja zanj? Kako bodo nanj vplivala dejanja drugih, ki skrbijo zame v tem obdobju?

Navajene smo nekritično sprejemati vse, kar predlaga strokovna avtoriteta. Pa je to res modro in odgovorno?

(več …)

Srečevanje s strahovi – 3. del

Osebno pričevanje o vaginalnem porodu po carskem rezu – nadaljevanje

Očkova perspektiva

Spomnim se, da sta po prvem porodu v meni odmevali dve močni spoznanji: prvo, kako posebno in dragoceno vlogo ima ženska, ki rodi otroka (in kako se mora za to potruditi), in drugo, kako neprecenljiv dar je otrok. Dobiti svojega otroka je nekaj najlepšega, kar lahko doživiš! Po vseh mesecih pričakovanj in spremljanja razvoja otroka v materinem trebuhu se končno zagledaš vanj in se – gotovo – zaljubiš!

(več …)

Srečevanje s strahovi – 2.del

shutterstock_25959571Osebno pričevanje mamice o vaginalnem porodu po carskem rezu – nadaljevanje

Čez dve leti in pol – soočena z drugim porodom in strahovi

Moje povezovanje s prvim sinkom, ki je Bogu hvala zdrav deček, je bilo po porodu s carskim rezom olajšano z dojenjem, ki nama je šlo odlično, s skupnim spanjem in z nošenjem v traku. Spomine na porod sem pospravila v predal »travmatično«. Ko pa se je čez dve leti in pol bližal drugi porod, sem se zavedela, da se moram z njimi soočiti.

(več …)

Srečevanje s strahovi – 1. del

pregnant_belly-714813

Osebno pričevanje o vaginalnem porodu po carskem rezu

Prvi porod – urgentni carski rez

Moj prvi porod se je zgodil leta 2010. Začel se je nekega petka, šest dni pred rokom, ko mi je ves dan bolj intenzivno otrdeval trebuh (Braxton-Hickstonovi popadki). Ker sem poznala zgodbo mamice, ki ji je nekaj dni pred rokom dojenček umrl v maternici, sem se zelo bala, da bo šlo tudi pri meni kaj narobe. Ker se mi je zaradi otrdevanja zdelo, da otroka slabše čutim, in ker je bil petek popoldne (da še ves vikend ne bi mogla k svoji ginekologinji), sem se zapeljala do najbližje porodnišnice na pregled, če je vse v redu. Sprejela me je babica, ki mi je naredila CTG (vse ok), potem pa je poklicala dežurnega porodničarja, ki me je še pregledal. Najprej me je ošvrknil, da očitno preveč berem forume, potem pa, ko me je pregledal, ves presenečen rekel, da sem že 4 cm odprta. In da če grem kar takoj rodit. Tudi sama sem bila presenečena in tudi vesela, da bom kmalu imela pri sebi svojega dojenčka. A ker sem bila na pregledu sama brez moža in ker sem se sama tudi pripeljala, sem vsa tresoča vprašala, ali lahko pridem tudi jutri … Rekel mi je, seveda, otrok padel ven ne bo. Da pa se je porod že začel in da mi morajo, preden mi odteče voda, dati še preventivno dozo antibiotika, ker mi je ginekologinja že proti koncu nosečnosti z brisom diagnosticirala bakterijo streptokok, ki bi pri dojenčku lahko morda povzročila sepso. In to je bilo vse, šla sem domov in vznemirjena poklicala moža in prijateljice …

(več …)

Med medicino strahu in medicino, ki pomaga

Duhovnost poroda

Pri založbi Družina je izšla knjiga

ameriške doule Kelly J. Townsend

Skozi nosečnost z Jezusom,

vodnik za srečen porod;

knjiga za verne pare v pričakovanju, ki si želijo v tem edinstvenem obdobju poglobiti svojo vez z Bogom in z nerojenim otrokom.

 

Bila sem deležna posebne milosti, da sem knjigo prevajala med svojo tretjo nosečnostjo. Knjigi na pot sem napisala tudi spremno besedo, s katero jo želim umestiti v slovenski prostor, kjer je bila duhovnost poroda doslej skoraj povsem zanemarjena.

Pričujoča knjiga je neprecenljiv vodnik za pare v pričakovanju, saj prinaša strokovne informacije o dogajanju med nosečnostjo in porodom, praktične napotke za porod in duhovno pripravo z molitvami in meditacijami ob svetopisemskih odlomkih. Priročnik argumentirano zagovarja naravni porod in podrobno predstavi prednosti in slabosti medicinskih posegov, ki so na voljo slovenskim porodnicam. Dragocena so porodna pričevanja, med katera sta vključeni dve slovenski izkušnji, ki govorita o tem, kako sta materi ob porodu doživeli božjo ljubezen. Knjiga Skozi nosečnost z Jezusom bo nosečnice okrepila v zavedanju, da je Bog vanje položil moč, da bodo zmogle roditi, in jih spodbudila, da ne bodo zaupale le v človeške, temveč tudi v božje roke.

 

 

 

Veš, dobili bomo dojenčka

Priprava starejših otrok na življenje z novim družinskim članom je lahko zelo težka naloga.

Zbrala sem seznam otroških knjig in risank v slovenščini, ki govorijo o prihodu bratca ali sestrice.

  • Mišek Tip si želi bratca (Casalis, Anna)
  • Malček Palček, ki živi v maminem trebuhu (Svensson, Thomas)
  • Franček in dojenček (Moore, Eva)
  • Lukec dobi sestrico (Milčinski, Jana)
  • Dobil sem sestrico, ampak jaz bi imel raje hrčka (Knight, India)
  • Mandi dobi sestrico (Weninger, Brigitte)
  • Medvedji dojenček (Walters, Catherine)

Za lažje prilagajanje pa lahko poleg branja ustreznih knjig storimo še marsikaj:

  • z otrokom se pogovarjamo o tem, kaj pomeni “dojenček”, “bratec”, “sestrica”. Navedemo primere družin, v katerih imajo več kot enega otroka.
  • Z otrokom se pogovarjamo o nosečnosti in porodu. Ugotovimo, kaj otrok že ve, popravimo napačne predstave, dopolnimo luknje in odgovarjamo na vprašanja. Uporabljamo ustrezne izraze ali primere, kot npr. da je dojenček v “maternici” (v “posebnem kraju, kjer dojenčki rastejo”) in ne v trebuščku (enako kot hrana, ki jo otrok pojé). Seveda pa majhnega otroka ne obremenimo s preveč informacijami.
  • Uredimo preglede v nosečnosti tako, da lahko otrok spozna ginekologa oz. izbrano babico. Otroci imajo zelo izostren čut za to, ali jim je neka oseba všeč ali ne, morda pa nam pomagajo pri izbiri 😉
  • Otrok lahko posluša dojenčkov srčni utrip (npr. na pregledu pri babici s Pinardovim stetoskopom) ali čuti njegovo premikanje. Pripovedujemo mu, kaj dojenček že zmore (kolcati, sesati palček, slišati, brcati…)
  • Če v bližini obstaja posebna priprava otrok na rojstvo sorojenca, se je udeležimo. Tako otrok lahko vidi film, fotografije ali slike poroda in novorojenčka. Prav tako je lahko koristna demonstracija poroda  z lutko. Lahko si ogledamo tudi posebno lutkovno predstavo o porodu.
  • Z otrokom lahko izvajamo nosečniške vaje. Razložimo mu, da nam te vaje pomagajo, da se v nosečnosti in po porodu bolje počutimo.
  • Otrok nam lahko s prstnimi barvami riše po trebuhu.
  • Če je mogoče, otroka vzamemo že pred porodom s seboj v porodnišnico in mu povemo, da je to hiša, kjer se rodijo dojenčki. Tukaj bo lahko obiskal dojenčka, ko bo prišel.
  • Z otrokom lahko izdelamo knjigo o nosečnosti, rojstvu, dojenčkih, velikih bratih in sestricah ter družini.
  • Otroku pokažemo fotografije ali posnetke iz obdobja, ko je bil on dojenček – posebej take, ki prikazujejo vas ali njegovega očeta, kako skrbi zanj.
  • Z otrokom obiščemo družino z dojenčkom in ga spodbudimo, da splete stik z njim. Tako lahko vidi, kako majhen je dojenček in da se še ne zna igrati.
  • Otrok nam lahko pomaga pripraviti torbo za v porodnišnico. Če bo takrat tudi on prespal oz.prebil čas nekje drugje, tudi njemu pripravimo nahrbtnik in vanj zložimo njegove posebne stvari.
  • Prostorskih sprememb oz. ureditve spalnega prostora se lotimo že nekaj mesecev prej, da se starejši otrok lahko navadi na novosti, preden se rodi dojenček. Z otrokom se pogovarjamo o tem, kje bo dojenček spal.

Pri vsej pripravi smo pozorni na to, da otroka ne obremenimo preveč in da je prehod v življenje razširjene družine čim bolj naraven.

Preberite več…

Naravni porod

Doula res pomaga

Kaj je podpora?

Izoblikovati svoje želje

Porod – ključni dogodek v življenju ženske

Noseča ljubezen

Dejavniki, ki vplivajo na porod

V medicinskih učbenikih so faktorji, ki vplivajo na porod, običajno opisani z “zakonom treh P-jev”.

To so:

  • PREHOD (velikost, oblika, koti medeničnih kosti)
  • POPADKI (njihova moč, pogostost, učinkovitost) in
  • POPOTNIK (otrok – plod, njegova velikost in položaj).

Izkušnje mnogih strokovnjakov na področju poroda, predvsem pa na področju fiziološkega poroda so pokazale, da na porod vpliva še mnogo več dejavnikov, ki jih zdravnik Michael C. Klein povzema z naslednjimi dodanimi sedmimi P-ji:

  • PORODNICA (ženska, njena prepričanja, priprava, znanje in zmožnost sodelovanja v porodnem procesu)
  • PARTNER (način, kako podpira žensko in njegovo znanje, prepričanja in priprava na porod)
  • PODPORNIKI (spremljevalci, drugi, ki so vpleteni v nosečnost in porod in ki sodelujejo z žensko. Spremljevalci imajo svoja prepričanja, znanje, so različno pripravljeni in to negativno ali pozitivno vpliva na žensko in njenega partnerja)
  • PRAG BOLEČINE (vpliv bolečine na žensko, njene izkušnje z bolečino in kulturne predstave o bolečini, ki jo imajo porodnica in njena porodna ekipa; vse to vpliva na ženino sposobnost prenašanja porodne bolečine. Jasno je, da to, kako ženska dojema in kako se sooča z bolečino, vpliva na porodni proces.)
  • PROFESIONALCI (način, kako zdravstveno osebje podpira, informira in sodeluje v skrbi za porodnico, močno vpliva na odziv porodnice na porodni proces)
  • PREDANOST (izkušnja nosečnosti in poroda je posebna in edinstvena za vsako žensko. Za vse, ki so vpleteni v skrb za žensko, je ključno, da se zavedajo tega, kako pomembna je ta izkušnja zanjo in da nas to vodi pri delovanju, tako da priznavamo in varujemo zasebnost tega prelomnega dogodka.)
  • POLITIKA (vsi vemo, da je to še kako res!)

Dodati bi bilo mogoče še: PSIHA, PROSTOR, POLOŽAJ, POSEGI…

Vsi ti dejavniki morda ne pridejo tako do izraza, kadar gre pri porodu vse lepo in prav, saj takrat ni treba iskati vzrokov in razlogov za dogajanje. Še kako pomembni pa postanejo pri odločanju, kaj storiti v primeru upočasnjenega poroda in zapletov. Takrat bi bilo zelo dobro, ko bi odgovorni pri odločanju pogledali širše in se ne osredotočali le na “tehnične težave” – šibkost popadkov, zastoj ploda pri prehajanju skozi porodni kanal, velikost otroka…, ampak upoštevali tudi druge možne razloge, npr. ženino psihično stanje, njene misli med popadki, strahove, hrupno, svetlo okolje itd.

 

Mnogokrat bi bilo namreč v primeru upočasnjenega poroda uporabiti različne ukrepe, ki bi pomagali k napredovanju poroda, ne da bi takoj posegli po invazivnih medicinskih postopkih in zdravilih.