NOVIČKE S TEBOJ SEM

Mamine lekcije

Ponosna nase

Neštetokrat se zalotim, kako se dober občutek, ki ga imam o sebi, prelevi v krivdo ali sram, ker neko svojo dobro potezo takoj povežem tudi s slabim.

Bojim se, da me raziskovanje, od kod to izvira, ne bo pripeljalo daleč, a sumim, da ponos nase ni bil ravno vrlina, ki bi jo moja okolica skozi odraščanje gojila in spodbujala.

Tako se moram za pristno veselje nad sabo danes kar truditi – v redu sem, lepa in dobra sem, takšna, kot sem.

Moj ponedeljek ni safr

IMG_7036Danes sem se zbudila v čudovito jutro po počitnicah. Čaka me vrsta prijetnih nalog, a tudi kakšna taka, ki mi ni najbolj pri srcu.

Na desni vidite pogled na eno od mojih čakajočih opravil. A začuda me ne spravlja v obup. Za to imam celo vrsto razlogov, med drugim tudi to, da lahko ob zlaganju gledam skozi okno v čudovito majsko zelenje, razmišljam o vsem lepem, kar smo doživeli na počitnicah, v mislih snujem, kaj bom zapisala, ob vsakem oblačilu ljubeče in hvaležno pomislim na svojega otroka, ki ga bo oblekel …

Res, le zakaj bi moral biti moj ponedeljek trpeč?

“Obstaja celo področje vašega bitja, ki se zaveda še drugih stvari, ne samo teh, ki trenutno pritegujejo pozornost sredi vašega notranjega odra.” dr. Cassandra Vieten v knjigi Čuječe materinstvo

Izmuzljivo življenje

IMG_7031Ob kuhanju sem opazila, kako se na beli steni igrajo sence drevesnih listkov. V naročju sem držala dojenčka in pripravljala večerjo. A želja se mi je že tolikokrat prebudila, da tokrat nisem oklevala, nastavila sem štoparico za štedilnik in skočila po fotoaparat.

Kolikokrat se tako živo zavem, da je življenje izmuzljivo in da bo vse, kar je zdaj, kmalu minilo? Sem hvaležna za to, kar imam, kar živim?

Različna govorica

Ko smo v tujini, postane zelo očitno, kako čudežno je, da se lahko sporazumevamo med seboj. Povsem jasno nam je, da moramo prilagoditi izbiro jezika, če hočemo, da bo drugi razumel, kar mu hočemo povedati.

Kaj če bi na to pomislili vsakič, ko govorimo z drugim človekom, čeprav v domači hiši? Moj bližnji je drugo vesolje. Želim se naučiti njegovega jezika.

Dotik

Kako različni so lahko moji dotiki otrok. Govorijo brez besed. Danes bom še posebej pozorna, kaj sporočajo.

Zahtevna

Tolikokrat se bojim biti zahtevna do otroka.

Všeč mi je film Poslednje darilo, kjer je vzgoja namesto razvajanja resnično prikazana kot dar.

Da, izkušnja dela in napora je za sodobne otroke resnična dragocenost.

Ko padem ven

Takrat sem čisto nezavestna. Nimam se pod nadzorom, naredim neumnosti, za katere mi je žal, izgubim stik.

Kristin Neff predlaga, da popišemo te izkušnje, kar mi še ni prišlo na misel – vendar drugače, s pozornostjo, razumevanjem, sočutnimi besedami.

Vredno bi bilo poskusiti.

Resnični počitek

Šele ko se odmaknem, začutim, kako zelo sem bila potrebna odmika. Kaj bi morala narediti v vsakdanjem življenju, da bi si redno zagotovila ta nujni, pravi počitek?

Uvod v premike

IMG_3596… ali kako pakiranje ponazarja naš način prehajanja skozi različne življenjske mejnike

Odpravljanje na počitnice prebuja zelo mešane občutke. Po eni strani si zelo želimo drugam, v lepše kraje, stran od tegob vsakdana, imeti končno čas za družino, rešiti se delovnih obveznosti vsaj za nekaj dni. A premik na želeno destinacijo običajno vključuje tudi zapuščanje domače rutine, nekaterih vidikov udobja, dober premislek o kraju počitnic, napor povezovanja, še posebej, če smo si bili dolgo oddaljeni in odtujeni, hitenje z nujnimi opravili, ki morajo biti postorjeni pred odhodom …

Zakaj me to spominja na druge življenjske prehode? Kako je to povezano? Tudi ko se “odpravljamo” v novo obdobje življenja, moramo pustiti za seboj navajen stil življenja, opustiti nekatere navade, ločevati, kaj potrebujemo nujno s seboj, se odločati za dobro/boljše, zdržati stres prehoda (“pakiranje”), se pripraviti tako, da prej postorimo najbolj potrebno … In nato, vsaj začasno, naučiti se živeti tam, kamor smo prispeli. Drug z drugim, s tistim, kar imamo s seboj, s tistim, kar nam nudi okolje.

Enako velja za spremembe, za katere se sami odločimo. Presodili smo, da bi nam izredno koristilo, če bi izbrali drugačen način življenja. A preden prispemo na cilj, nas čaka veliko pakiranja, ločevanja, kaj potrebujemo in česa ne, prepoznavanja, kaj nam pomaga že zdaj in kako bi to lahko izkoristili, stres, ko so v spremembo v našem življenju nujno vključeni tudi naši bližnji.

Ko se bom v tem tednu odpravljala na dopust, bom razmišljala o tem, kako se v načinu odhajanja zrcali moj splošni življenjski vzorec prehajanja. Si znam olajšati napor? Se povezujem z ljudmi okrog sebe? Koliko mi pomeni red in ustaljenost? Koliko opreme potrebujem s seboj, da se počutim varno? Kakšen je moj način sporazumevanja z bližnjimi? Kako se pripravim na odhod? Koliko verjamem v smisel potovanja? Kako ohranjam optimističen pogled na svet, tudi ko gre vse narobe?

O sebi lahko zvem veliko, že preden prestopim prag domače hiše.