Zadnji del cikla o profesionalnosti doul namenjam verjetno najobčutljivejši temi v naši kulturi – to je denarju. V prejšnjih prispevkih sem pisala o izobraževanju, razpoložljivosti, zrelosti in sodelovanju.

Vprašanje, ali naj bi nosečnice in mamice plačevale podporo in pomoč v obdobju nosečnosti, poroda in po porodu, me spremlja že, odkar sem se udeležila uvodne delavnice za porodne doule v Ljubljani. O njej sem pisala tudi na temi o doulah in denarju na forumu Porod po meri ženske.

Ali smo doule v Sloveniji naletele na tržno nišo?

Storitev doule je bila pred obiskom in delavnico Debre Pascali-Bonaro med ljudmi praktično neznana. V javnosti se že nekaj let dviguje stopnja osveščenosti o pomembnosti poroda za zdravje matere, otroka in družine; vendar so se ženske na porod običajno podajale opremljene  z nabranim znanjem in izkušnjami, porodnim načrtom in podporo moža ali bližnje osebe. Tudi sama sem del populacije, ki si želi sprememb na ginekološko-porodniškem področju, predvsem v smeri bolj humaniziranega in celostno usmerjenega modela obporodne oskrbe, kot je prikazan v porodni pobudi Združenja Naravni začetki.

Kljub temu se zdi, da nekatere nosečnice in porodnice prepoznavajo potrebo po douli – v porodni ekipi pogrešajo osebo, ki bi jo poznale od prej in bi bila poklicno povezana s porodom in zgodnjim starševstvom, ki bi bila stalno na voljo za vprašanja, negotovosti, pomoč in podporo, ki bi jih razumela in ki bi delovala tudi kot zagovornica, vendar ne v škodo sproščenosti in osredotočenosti na bistvo poroda – prihod novega družinskega člana. Želijo se tudi v večji polnosti posvetiti sebi in rastočemu življenju v svojem trebuščku, breme priprav na porod in vsega, kar je z njim povezano, pa si olajšati s pomočjo ljudi, ki se s tem profesionalno ukvarjajo.

Potreba po douli v Sloveniji je toliko večja, ker imamo zdravstveni sistem s premalo babicami, ki nimajo časa in moči za individualno spremljanje, oskrbo in pozornost; ki na porodnih oddelkih delajo v izmenah in običajno skrbijo za več porodnic hkrati. S tem sta zanemarjeni bistveni potrebi porodnic, namreč po stalni prisotnosti tople in profesionalne osebe ter po občutku varnosti, ki pa močno vplivata na hormonsko ravnovesje in ugoden potek poroda. Manjka tudi kontinuiteta oskrbe – v babiškem modelu obporodne oskrbe namreč babica bodočo mamico spremlja že v nosečnosti, je ob njej pri porodu ter jo obiskuje na domu po porodu.

Doula nadomešča ta primanjkljaj, vendar ne z zdravstveno oskrbo, temveč s čustveno podporo, informacijami in toplo, skrbno prisotnostjo.

Bomo pomoč v obporodnem obdobju plačevali?

V eni najboljših knjig za zgodnje materinstvo – The Womanly Art of Breastfeeding – sem mimogrede naletela na pomembno razlikovanje med tem, katere stvari plačamo in katere ne – med predlogi za lajšanje neprespanosti zaradi dojenčkovega zbujanja je naveden t.i. “sleep angel” (nočni angel), oseba, ki vas ima dovolj rada ali jo plačate, da pride zvečer k vam prespati in vam ponoči prinaša dojenčka za dojenje, tako da se vi naspite v največji možni meri, ona pa postori vse ostalo potrebno. Taka oseba vam torej nudi storitev, ki jo v tistem obdobju močno potrebujete, vendar jo plačate glede na to, kako blizu vam je in kaj je pripravljena storiti za vas.

Zanimivo je, da so študije pokazale, da doula ne vpliva le na stopnjo zadovoljstva s porodno izkušnjo, kot je to v primeru prisotnosti moža ali možnosti sodelovanja pri odločanju o posegih in postopkih, ampak celo na zdravstveni izid poroda! Ta prednost je doulina edinstvena lastnost, o kateri je vredno razmisliti, če se odločate za rabo drugih plačljivih produktov, ki naj bi domnevno olajšali porod. Več o tem si lahko preberete v članku Prednosti doule.

Plačljivost storitev doule

V primeru najema doule pa je potrebno upoštevati še en dejavnik, namreč dejstvo, da je doula začela opravljati svoje delo kot del svojega poklica – investirala je v ustrezna izobraževanja, nabavila knjige in pripomočke; v področje njene profesionalnosti spada, da stalno skrbi za izpopolnjevanje svojih znanj, veščin in kompetenc, da se povezuje z drugimi doulami in strokovnjaki na porodnem področju … Običajno ima o obporodnem obdobju veliko več znanj kot povprečna porodnica, zato je dragocen vir informacij, ki jih je nemogoče nabrati v obdobju ene nosečnosti.

Čas, ki ga namenja za nosečnice, porodnice, mamice, je čas, ki ga je poklicno namenila za dejavnosti izven družine, čas, ki ga običajno odrasli preživimo v redni službi, zato je prav, da je tudi finančno ovrednoten. Ponavadi zajema:

• preko 600 ur čakanja na klic nosečnice, da se je porod začel,
• nepredvidljivo število ur od začetka poroda do ene ure po porodu ter
• nekaj ur za poporodne obiske, ko z novonastalo družinico ovrednoti porodno izkušnjo in odgovori na preostala vprašanja ter nato glede na dogovor zaključi ali nadaljuje spremljanje v poporodnem obdobju.

Doule prostovoljke

V svetu obstaja kaj nekaj programov, ki omogočajo prisotnost doule pri porodu vsaki porodnici. To so ženske, ki so se udeležile usposabljanja za doule in so pripravljene nekaj svojega časa nameniti porodni podpori ženskam, ki si bodisi ne morejo privoščiti plačane podpore ali pa rodijo v porodnišnici, kjer je tak program na voljo. Pri tem je potrebno upoštevati, da je običajno nekdo investiral v tovrstni program – pa naj je bila to porodnišnica, skupina doul ali pa dobrodelna organizacija. V Sloveniji tovrstnega programa še nimamo.

Podjetništvo doul

Velika večina dejavnih doul v svetu ima registrirano samostojno podjetje (ki po definiciji torej spada v tako imenovano “žensko podjetništvo”) in za storitve doule sklepajo pogodbe in izdajajo račune. V usposabljanje doul so običajno vključene tudi informacije o vodenju poslovanja za doule.  Obstaja nekaj dobrih knjig o razvoju dejavnosti doule:

• Special women: The Role of The Professional Labor Assistant (Paulina Perez in Cheryl Snedeker)
• Doula programs: How to Start and Run a Private or Hospital-based Program with Success! (Paulina Perez)
• Become a doula (Rachel Gurevich)
• The Doula Business Guide (Petty Brennan)

Cena storitev doule

V svetu cene variirajo vse od 300 do 1500 ameriških dolarjev oziroma 500 do 800 britanskih funtov. V Sloveniji za doulo po nekaterih podatkih odštejete od 200 do 700 eurov. Cene so odvisne od doulinih izkušenj, znanj, njene življenjske situacije, njenih tržnih sposobnosti, finančnih zmogljivosti skupnosti in mnogih drugih dejavnikov.

Doule nimamo enotnega cenika svojih storitev, saj se zelo razlikujemo po izkušnjah, usposobljenosti, tržni naravnanosti, življenjskem položaju in še čem. Nekatere ob spremljanju v obporodnem obdobju nudimo tudi druge storitve, ki so del naših znanj in kompetenc, na primer svetovanje pri dojenju ali nosečniško in poporodno masažo, svetovanje pri nošenju otrok, telovadbo za nosečnice in mamice z dojenčki, psihoterapijo itd.

Vprašanja o porodu in denarju segajo zelo globoko, dotikajo se nas namreč tam, kjer čutimo, koliko smo v resnici vredne, koliko smo se pripravljene potruditi zase, koliko so se drugi pripravljeni potruditi za nas, koliko jim uspemo jasno izraziti, kaj potrebujemo in kaj si želimo, kako daleč smo pripravljene iti za svoje zdravje in dobrobit …

Že nekaj mesecev pišem cikel razmišljanj o poklicu doule (izg. dula), porodne spremljevalke. K temu me je spodbudila izjava na forumu Porod po meri ženske, da v Sloveniji nimamo profesionalnih doul. Iskreno sem se začela spraševati, kdo bi bila profesionalna doula. V preteklih člankih sem se spraševala o izobraževanju, razpoložljivosti in zrelosti doul, preostali sta mi še dve bistveni značilnosti profesionalnosti, in sicer plačljivost in sodelovanje.

No, in kot se rado zgodi, da ujamemo dve muhi na en mah, sem se na pobudo prijatelja iz Socialne akademije odločila, da se v socialnem tednu, ki poteka od 19. do 24. septembra 2011, pridružim blogerjem pri pisanju prispevkov na temo SLODELUJMO! Sodelujmo v Sloveniji 🙂

Sodelovanje je bistvena značilnost doule. Brez sodelovanja ni njenega poklica, kajti doula ne more obstajati sama zase. Sodelovanje je skrito že v njenem imenu – doula v grščini pomeni ženska, ki služi – nekomu drugemu. Doula potrebe nosečnice in njene družine postavlja pred svoje.

Že od vsega začetka svoje poti kot doula se zavedam, da ne morem delovati enostransko – ne morem učinkovito pomagati nosečnicam, če jim ne ponudim orodja, kako si lahko same pomagajo (med drugim sem prevedla knjigo Skozi nosečnost z Jezusom, vodnik za srečen porod), torej da jih osveščam o njihovih izbirah; ter obratno – če osveščam širšo družbo o pomenu poroda za kakovost življenja matere in otroka in obenem ne nudim tudi individualne podpore, sem kot brneč bron, zveneče cimbale.

Doula v prvi vrsti sodeluje z nosečnico, ki jo je najela oz. naprosila za spremljanje v nosečnosti, pri porodu ali po porodu. Njun odnos oziroma sodelovanje je uspešno, če se dovolj dobro spoznata, ujameta, pogovarjata o željah in strahovih, če doula podpre nosečnico pri njenih izbirah in preferencah ter jo zna dobro pripraviti na porod ter ji pomagati pri in po porodu.

Doula sodeluje z vso porodno ekipo, ki jo je nosečnica izbrala za svoj porod – z očetom otroka, z drugimi podpornimi osebami, z babico, zdravnikom, sestrami v porodnem bloku. Njihov skupni cilj je zdravje matere in otroka ter osrečujoč in izpolnjujoč porod. Doula in voditeljica priprav na porod Paulina Perez v knjigi Special women, The Role of The Professional Labor Assistant (Izjemne ženske, vloga profesionalne porodne spremljevalke) piše o sodelovanju doule v porodni ekipi: »Pomembno je, da porodna spremljevalka zna osebju predstaviti svojo vlogo ter ji biti zvesta – da je prisotna za podporo in pomoč porodnici, ne zato, da bi uveljavljala svoje vrednote in preference. Vedno naj ima pred očmi, da je porod materin, ne njen. Kadar zdravstveno osebje in doula sodelujejo pri skrbi za nastajajočo družino, bodo njihovi skupni napori veliko bolj učinkoviti kot če bi vsak od njih deloval sam.« V poglavju o sodelovanju z zdravstvenim osebjem našteje celo vrsto učinkovitih pristopov, kako spodbuditi sodelovanje med vsemi, ki bdijo nad nosečnico, porodnico, mamico.

Doulina sposobnost sodelovanja je bistvena tudi v odnosih z drugimi doulami. Da nudi zanesljivo storitev, običajno sodeluje z eno ali dvema nadomestnima doulama, ki vskočita v primeru bolezni ali nepredvidenih dogodkov, ki ji preprečijo, da bi prisostvovala porodu. V krogu svojih kolegic doul črpa navdih, podporo, informacije, izkušnje za svoj poklic. Doule v Sloveniji se mesečno dobivamo za evalvacijo porodnih izkušenj in izmenjavo mnenj, novosti. Pomagamo si pri organizaciji izobraževanj in dogodkov. Počasi pa se vključujemo tudi v mrežo evropskih doul (European Doula Network) in tako širimo svoj krog podpore.

Doule smo nenazadnje sodelavke pri uveljavljanju pravic nosečnic, porodnic in družin ter nosilke sprememb na porodnem področju. Spodbujam vas, da podpišete Porodno pobudo za odlično obporodno oskrbo v Sloveniji in tako slodelujete!

Za konec svojega ramišljanja o sodelovanju doul naj si izposodim besede iz poslanice Socialnega tedna: »Ni res, da se ne da nič narediti! Slodelovanje v naše skupnosti prinaša sinergijo in dodano vrednost. S slodelovanjem se odpirajo nove poti. Tisto, kar se za posameznika zdi nemogoče, v slodelovanju postane uresničljivo.« Doule, s(l)odelujmo!

Tukaj je eden najlepših filmov o doulah, kar sem jih videla.

V njem lahko vidite govoriti tudi Kelly Townsend, avtorico knjige Skozi nosečnost z Jezusom, vodnik za srečen porod, ki je poleti izšel pri založbi Družina.

Še vedno dvomite v vrednost doule pri svojem porodu? 🙂

Oseba, na katero se lahko opremo, mora biti zanesljiva, odgovorna, etična in verodostojna. To so zaželene lastnosti doule, ki jih opredeljujem s skupno besedo zrelost. Če upoštevamo še razmere, v katerih slovenske doule začenjamo svoj poklic, namreč v okolju, kjer je vloga doule pozabljena oziroma nepoznana, moramo k zrelosti prišteti še vztrajnost, vzdržljivost in odpornost na zunanje pritiske.

Najprej pa bi se rada ustavila ob vprašanju, kdaj je doula godna za svoje delo – kaj je tisto, zaradi česar rečemo, da je neka oseba doula?

• njeno zanimanje za porod
• njeno znanje o porodu
• potrdilo neke organizacije, ki ga je pridobila za porodno ali poporodno doulo
• dejstvo, da je sama rodila
• število otrok, ki jih je rodila
• način, kako je rodila
• dejstvo, da je sama skrbela za dojenčka
• število otrok, za katere je skrbela
• način, kako je skrbela za otroke
• način, kako podpira ženske v obporodnem obdobju
• število porodov, ki jim je prisostvovala
• vrsta porodov, ki jim je prisostvovala
• zadovoljstvo žensk, ki jih je podpirala v obporodnem obdobju
• njena razpoložljivost in čas, ki ga namenja ženskam v obporodnem obdobju
• vse našteto?

Menim, da se odgovori na zgornje vprašanje zelo razlikujejo, saj vsaka ženska potrebuje za svoj porod in materinstvo nekaj drugega – neka mama potrebuje veliko informacij, druga veliko spodbude, tretja tolažbo, četrta prisotnost in slišanost … Naloga doule je, da pozna svoje darove, spretnosti ter obenem prepoznava, razbere, sliši ženino potrebo in zna razsoditi, ali je zmožna odgovoriti nanjo ali ne. V tem se kaže njena zrelost – pa tudi v razmejitvi svoje vloge od vlog drugih ljudi, ki skrbijo za nosečnico, porodnico, mamo. Dobra doula pozna svoje meje in ve, koliko zmore in zna, kje pa se njeno védenje in moči končajo.

Doula prinaša v porodno okolje nekaj, česar tam še ni oziroma ni več – namreč neprekinjeno, brezpogojno in neobsojajočo podporo. Da to zmore nuditi, mora imeti življenjske izkušnje, obenem pa tudi predelati svojo izkušnjo poroda in materinstva. Nezaželeno je, da doula vnaša svoje frustracije, nerešene zadeve in dileme v obporodno obdobje druge žene. Zrela doula zna prepoznati, kdaj stopa v nevarne vode prepletenosti dogajanja, ko ne ločuje več med svojo zgodbo in zgodbo žene, ki jo podpira.

Poklic doule je zahteven in naporen – zanj sta potrebna pogum in drznost. Alenka Rebula o sposobnosti lotevati se drznih podvigov in potegovanja za težko dosegljive cilje piše v knjigi Globine, ki so nas rodile: “Zgoraj omenjene sposobnosti [sposobnost odvisnosti, odprtost za lačno trkanje bližnjega, sposobnost ločevanja in samote, sprostitev v sreči, op. av.)] so podlaga za /…/ nadpovprečno zahtevne oblike dajanja. Samo zrela osebnost se lahko brez škode odloča za visoko zastavljene cilje …” (A. Rebula, Globine, ki so nas rodile, Mohorjeva Celovec 2009, str. 144)

Vloga doul v mnogih državah je poleg individualne podpore ženam v obporodnem obdobju tudi zavzemanje za spremembe na bolje v sistemu obporodne oskrbe. To je zahtevna pot. Naj v navdih slovenskim doulam tudi tukaj spregovorim z besedami drage Alenke:

»Če znamo dolgo verjeti v dobrine, ki jih še ni, zmoremo hrepenenje. Obračanje v neznano in skrivnostno, v upanje in seganje po nepojmljivem so sposobnosti, ki jih lahko oralnost razvije ali pa zavre in onemogoči. Potrebno je svoja čustva vlagati v ljudi, v cilje, v tisto, kar še ni doseženo in kar tudi ni gotovo, in to delati predano in zavzeto, s sprejemanjem tveganja ter z obvladovanjem strahu pred neuslišanostjo. Upanje zahteva občutje preskrbljenosti ali vsaj močno vzdržljivost v pomanjkanju, drugače človek po poti obnemore in ga stiske premagajo. Odsotnost vsake zunanje opore je velika preizkušnja za notranjo trdnost. Obenem pa vsa drzna upanja zahtevajo nadpovprečno sposobnost odpovedovanja, saj se je treba v imenu neznane in še zelo oddaljene sreče odpovedovati užitkom, ki so blizu, in sprejemati včasih neskončno dolgo pomanjkanje.« (prav tam, str. 144)

V ciklu člankov Profesionalnost doul še o izobraževanju in razpoložljivosti.