NOVIČKE S TEBOJ SEM

Dnevna spodbuda za mamice

NEDELJA, 30. januar

Ko sem postala mama, sem najbolj pogrešala veščino, ki me je nihče ni naučil – priznati, da ne zmorem vsega sama, prositi za pomoč in potem pustiti, da mi oseba v resnici izkaže pozornost s tem, da mi odgovori na konkretno potrebo. Saj zmorem sama! Draga mamica, nisi superženska. Danes dovoli, da te nekdo “pocrklja”.

…kajti pasli bodo in počivali in nihče jih ne bo strašil. (Sof 3,13c)

Izguba stika s telesom nam preprečuje, da bi se oddaljevale od povzročiteljev naših bolečin, se zatekale tja, kjer lahko okrevamo, in podprle naravne samoozdravitvene procese, ki jih zmore naš mogočni obrambni sistem. Prepričanje, da ni važno, kaj čutimo, saj je glavno nad seboj uveljaviti, kar je prav, prekinja stike s čuti in čustvi. Uporaba organizma kot orodja za doseganje višjih ciljev globoko načenja zdravje, saj se doživljamo kot predmet. Svojo odpornost namreč črpamo iz celostnega psihofizičnega, socialnega in duhovnega blagostanja, zato je ločenost od telesnih občutkov zelo nevarna. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 17)

 

 

SOBOTA, 29. januar

Mirna mama – miren otrok. Mamica, kako se umiriš v tem viharnem življenju? Veščina, ki bi se je rada naučila! Danes je nov dan za poskuse 🙂

Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: “Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?” In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: “Utihni! Molči!” In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: “Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?” (M3 4,37-40)

Pogosto ob natančnejšem pregledu dogajanja ugotovimo, da ni vse tako, kot se zdi. Koristi nam usmerjanje v reševanje položaja in skrb zase, ne v drugega in v njegovo ravnanje. Nasilnež izgubi oblast nad nami, če naše vidno polje ni polno zasedeno z njegovim likom. Spremenjen zorni kot nam pomaga, da smo sebi v pomoč in da poiščemo pot v olajšanje, razbremenitev in učinkovito kljubovanje, če je potrebno. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 64)

PETEK, 28. januar

“Majhni otroci, majhne skrbi. Veliki otroci, velike skrbi.” Kdo ne pozna tega pregovora? Obenem pa obilica napisanih zgodb, v katerih so se starši posvetili otrokom, ko so bili majhni, in se z njimi povezali v ključnih trenutkih prvih let, govori o tem, da odnosi lahko preživijo tudi vse težavne prehode in sedaj lahko ti starši ponosno zrejo v svoje odrasle otroke. Majhni otroci, majhno veselje. Veliki otroci, veliko veselje.

Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. (Mr 4,26-28)

Značilnosti notranje moči so: odgovorno odločanje ob upoštevanju posledic, odpoved popolni svobodi, stanovitnost, visoka pričakovanja do sebe, vzdržljivost, zvestoba, potrpežljivost, veselje nad seboj, zaupanje vase, rednost, zbranost, pogum, samostojnost, ljubeča, vzpodbudna skrb zase v odmerjanju napora in počitka. (A. Rebula, Blagor ženskam, iz preglednice str. 146-148)

ČETRTEK, 27. januar

Da, materinstvo je lahko tudi nočna mora. Kupi umazanih plenic, neprestan otroški jok, nepospravljeno stanovanje, rutina, življenje za štirimi stenami … Ni čudno, da si večina mamic ob koncu porodniškega “dopusta” oddahne, ko se vrnejo v službo. Menim, da ta mučna občutja, ko smo doma, lahko razrešimo tako, da si postavimo prioritete, si spletemo podporno mrežo ter fizično, čustveno in miselno preuredimo življenje tako, da tudi v tem obdobju ostajamo cele. Predvsem pa bodimo nežne do sebe. Pot je naporna, a osvobajajoča.

… stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso… (Heb 10, 19-20)

Vsaka ženska ima vsaj nekaj osrečujočih in navdihujočih spominov, čustev, misli, a gradivo je največkrat neizkoriščeno. Medtem ko znamo brez prestanka premlevati negativne dogodke, ne znamo enako vešče premlevati vzpodbudnih. Dolgotrajna samovzgoja strne opogumljajoče spomine, podobe, zvoke, besede, občutke… v vitalno razpoloženje, ki ga znamo obuditi tudi v neugodnih okoliščinah. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 194)

SREDA, 26. januar

Koliko mam slišimo danes vzdihovati, da jim je žal, da niso imele otroka bolj zgodaj. Res, danes smo v tej odločitvi tako svobodni, da lahko leta zanemarjamo željo po otroku in se posvečamo drugim stvarem. Zakaj ne bi preprosto obrnili vrstnega reda stvari? V angleščini poznajo izraz “sequencing”, ki pomeni, da ima življenje ženske različna obdobja in da je za vse stvari v življenju pravi čas. Pomeni, da lahko kariero mirno odložimo za nekaj let, poglobimo svoje hrepenenje in poklicne želje in medtem uživamo svojo rodovitnost in materinskost.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besede slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna. (Mr 4,18-19)

Ko imamo opravka z željami, smo vse prej kot svobodne. Pričakovanja drugih delujejo na naše možgane tako močno, da se zrcalni nevroni (s katerimi v sebi doživimo čustva drugega kot svoja) dobesedno reorganizirajo pod vplivom teh pritiskov. Nelagodje, jeza, nemir in krivda tako spremenijo naše mentalne procese, da je pot do želje že izgubljena. Nenadoma ni več tako važno, da bi svojo željo izpolnile, hrepenenje zbledi, navdušenje pa poparjeno ponikne. Želje zapuščamo veliko hitreje, kot si mislimo. Še posebno ranljivo pa je hrepenenje, ki je globoko, a je bilo velikokrat zavrnjeno. (A. Rebula, Blagor ženskam, str.168)

TOREK, 25. januar

Ko postanemo mame, se neverjetno število ljudi čuti poklicane, da nam vsake toliko posolijo pamet. Kako naj verjamem, da so pripombe izrečene v moje dobro in dobro otroka, če pa sejejo dvom v moje materinske sposobnosti in v odgovornost mojih odločitev? Mama je strokovnjak za svojega otroka, saj z njim preživi največ časa in mu je najbolj predana. To ne pomeni, da se tudi ona ne more še marsičesa naučiti. W. Sears izogibanje “dobronamernim” nasvetom uvršča med bistvene sestavine povezovalnega starševstva, saj nam, če jim pretirano sledimo, grozi izguba pristnega stika z otrokom.

Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: “Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?” Rekel je: “Kdo si, Gospod?” Glas pa je odgovoril: “Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.” (Apd 9, 4-5)

Naš razvoj doseže pomemben vrh, ko sklenemo iz vsega srca ljubiti svojo edinstvenost in ji obljubimo zvestobo tudi za ceno večjih odpovedi, kritike okolja, umika iz odnosov, v katerih nismo spoštovane. Zato samozavest ni dobrina za boječe duše, saj zaživi iz brezkompromisnega soočanja z vsemi ovirami iz oči v oči, iz stika z realnostjo, pogosto iz hudega trka s pričakovanji najbližjih. Ko se odločamo za samozavest, je dobro vedeti, čemu gremo naproti. Izgubile bomo naklonjenost ljudi, ki nas niso pripravljeni spoštovati, a pridobile bomo druge. Tiste, ki si želijo ljubiti žensko, polno dostojanstva, tiste, ki ljubijo naše razcvetanje. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 156)

 

PONEDELJEK, 24. januar

Moja največja nagrada v materinstvu je zavest, da delam po svojih najboljših močeh, da bi bila dobra mama.

Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. (Mr 3,27)

Močna ženska zna paziti, da se ne izčrpava v naprej izgubljenih bitkah. Zato se zna modro ustaviti pred izzivi, ki jih ne zmore. Pozna in spoštuje kritična mesta v svoji osebnosti. Miti ljudstev po vsem svetu opozarjajo, da so stvari, s katerimi se ne smemo meriti. Pogum, zaupanje vase in notranja moč niso v nasprotju z zavestjo o lastni krhkosti. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 190)

Ljubim se

Alenka Rebula v knjigi Blagor ženskam piše:

“Krščansko priporočilo Ljubi svojega bližnjega kakor samo sebe lahko verna ženska živi nasilno ali osvobojajoče, odvisno od tega, koliko je pripravljena na resnično soočenje z lastno notranjostjo in s pristno ljubeznijo do sebe.”

Knjiga je odličen priročnik za samovzgojo in odkrivanje ženskega notranjega sveta…

Po Sloveniji je vzklilo že kar nekaj skupin žensk, ki skupaj berejo in rastejo ob tej knjigi.

Kako to vpliva na njihovo življenje in doživljanje sebe, pa lahko močno začutimo v pesmi Ljubim se Eve Moškon.

Navdihujoče

Koliko stvari se nas dotakne, nas nagovori v vsakdanjem življenju…
Včasih so to semena za naše lastno ustvarjalno udejstvovanje.

Včasih nas kakšna misel, podoba, zvok… le potolaži, se nežno dotakne naše duše, pozdravi staro rano…

Včasih nas kaj vznemiri v taki meri, da ne moremo več mirno ždeti in nas usmeri k odločitvi za novo…

V tej rubriki bom podelila stvari, ki so me ali me še vedno navdihujejo, morda pa tudi vas…

Vabljeni, da se potopite!