Otrok prebuja upanje.

To se vidi v očeh stark, ki jih srečujem in se nasmehnejo ob pogledu na tri razigrane fante; to prepoznam v besedah pohvale, ki jih izreče dobra soseda; to opažam pri svojih starših, ki se veselijo vnukov.

“Novorojenček je znamenje, da Bog še ni obupal nad nami.”

Med skrbjo zase in skrbjo za otroka vlada zanimiva zakonitost. Pogosto, ko poskrbim za otroka, poskrbim tudi zase; in pogosto, ko poskrbim zase, poskrbim tudi za otroka. Skrb zase in skrb za otroka se ne izključujeta!

Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! (Mr 12,31)

Na pultu v dnevni sobi mi stoji zanimiv koledarček. Vsak dan, ko obrnem stran, me čaka spodbuda za mamice za tisti dan. Knjižico mi je podarila dobra prijateljica doula za praznovanje Blagoslov matere. Naslov knjižice je: What every mom needs (Kaj potrebuje vsaka mama). Ta koledarček me je navdihnil, da sem se še sama lotila spodbujanja mamic, najprej na spletni strani S teboj sem.

Današnja spodbuda v omenjeni knjižici pravi nekako takole (v angleščini):

Kaj potrebuje vsaka mama? RAST: Včasih hrepenim po tem, da bi zrasla v tem, kar sem

Rast pomeni odločati se. Če hočemo med otrokovim spancem vaditi klavir ali brati knjigo, bomo morda končale tako, da bomo za kosilo postregle v trgovini kupljene zmrznjene njoke s sirom.

Hm. To pa je spodbuda. Prav razjezila me je. Igranje klavirja in branje knjig sta moji najljubši dejavnosti, načrtovanje dnevnega glavnega obroka pa šibka točka, ki sem jo sicer že kar dobro prerasla (takoj, ko končam pisanje tele spodbude, grem skuhat slivove cmoke), a včasih bi se mi omenjeni sirovi njoki res prilegli. A zdaj potrebujem še to, da mi nekdo takole stopi na žulj?

Zato se v teh spodbudah, ki jih pišem vsak dan na spletni strani, raje sprašujem, KAJ POTREBUJE VSAKA SLOVENSKA MAMA. 🙂 Hočem, da veš, da nisi edina, ki imaš težave z usklajevanjem svojih želja, potreb in potreb tvoje družine z majhnim otrokom. Danes te vabim, da razmisliš, kdaj lahko počneš stvari, ki so nujne (npr. kuhanje kosila) in kdaj take, ki bi bile za tvojo dušo. Veliko potrpežljivosti pri rasti ti želim 🙂

Ko mine približno pol leta po otrokovem rojstvu, nas začne stiskati pri srcu, ko pomislimo na konec porodniškega dopusta (oz. pravilneje rečeno dopusta za nego in varstvo otroka, saj porodniški dopust traja le 3 mesece).

Z vrnitvijo v službo si obetamo malo spremembe, urejen vsakdan, stike z ljudmi, finančno neodvisnost, družbeno priznanje in izpolnjenost v ustvarjalnosti.

Draga mamica, danes te postavljam pred izziv: če bi bilo mogoče vse te stvari doseči na drugačen način, z otrokom, ki je pred kratkim vstopil v tvoje življenje, ali bi se po enem letu še vedno vrnila na isto delovno mesto?

Današnji dan je mednarodni dan družine. Deževno vreme nam je dalo odlično priložnost, da smo nedeljo preživeli doma, v krogu družine. To se sliši zelo idilično. Kako pa je bilo v resnici?

Draga mamica, pošiljam ti sončka!

Razmetan dom ni ne spodbuden ne vzgójen. Pri pospravljanju postanejo že dolgo odvržene igrače spet zanimive, tla v dnevni sobi spet prehodna, in ustvari se sveže vzdušje, v katerem se edino prebujajo navdihi. Kaj pa ti misliš? Kako iskati ravnovesje med zateženostjo in kaosom?

Danes je spletno stran obiskala 10.000. obiskovalka. Oseba, ki je na števcu obiskov dosegla petmestno zaporedno številko, je stran obiskala prvikrat ter pri tem uporabljala računalnik, ki se nahaja v okolici Logatca.

Kljub povabilu se mi ni odzvala. Tako bosta nagrado dobila mamica B. (9999. obisk) in njen mož S. (10001. obisk) –

knjižico Novorojenček z besedilom Lise O. Engelhardt, mame treh otrok ter ilustracijami R. W. Alley., ki je izšla leta 2001 pri založbi Salve.

Takole piše v predgovoru: “Čestitke za vajino novo majceno štručko blagoslova. Nihče vaju ni mogel pripraviti na skrivnost in veselje, ki ju občutita ob tem čudežu življenja in ljubezni. Prav tako vaju ni mogel nihče pripraviti na utrujenost, nemir in skrbi! Tako kot mnogi drugi novopečeni starši, se tudi vi morda strinjate, da je to “najboljši in najslabši” izmed vseh časov. Sprememba je zakonitost dneva …”

Naj vaju knjižica prijazno spremlja v čas, ko bo vajina hčerkica iz dojenčice zrasla v malčico 🙂

Mamica, si kaj ustvarjalna?

Uf, pa še kako!

Vsak dan, ko ugibam, kaj naj skuham za kosilo; še bolj, ko se ga lotim in se skušam spomniti, kako naj vmes zamotim še tebe; vsakič, ko iščem nove poti za sprehod ali pa ko na stari trasi opazujem novosti; vsakič, ko te oblačim, da te prepričam, da mi pustiš; vsak dan, ko hočem polepšati naš dom in naše življenje; vsakič, ko si zamišljam, kako bova preživela dan…

In v tihih minutah noči, jutra, popoldneva, večera, ko zaspiš … Takrat pa dobi moja ustvarjalnost krila …

Danes me nagovarjajo besede: “in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel …” (Jn 6, 37b)

Kako sprejemam otroka, ki mi je dan, ki prihaja k meni sleherni dan in me prosi, da ga sprejmem?

Matere imamo veliko vlogo pri gostoljubju v naših domovih. Ali ustvarjam okolje, kjer se lahko vsakdo čuti sprejetega?

Eden večjih dosežkov, ki jih pripisujem “prizemljitvi”, ko sem dobila prvega otroka, je, da sem se “vrnila v svoje telo”, če se tako izrazim. Prej sem zaradi svoje močne težnje po zgolj intelektualnih izzivih dolga leta ignorirala potrebe svojega telesa. Čutiti svojo žejo, lakoto, utrujenost, željo po gibanju, svežem zraku, željo po mehkobi, nežnosti, počitku, potrebo po redu in ritmu … Kdo je boljši učitelj od otroka?