Sem mlada iščoča ženska; žena, mama štirih otrok, poklicna prevajalka, doula in voditeljica obporodnega izobraževanja.
V življenju so name najbolj korenito vplivale izkušnje šolanja (osnovna šola razvijanja talentov, trdo delo na glasbeni gimnaziji in navdihujoč študij prevajalstva), neprešteta paleta prebranih knjig, močna prijateljstva, ki so se oblikovala v študijskih letih in v času priprave na zakon ter seveda življenje v dvoje in materinstvo.
Klic po tem, da bi delala z ženskami v obporodnem obdobju, v pogovorih z njimi delila svoje znanje in izkušnje ter jih podpirala na zahtevni poti materinstva, je nekako zrasel v mojem napornem prvem poporodnem obdobju ter se močno okrepil z drugim porodom, ki sem ga doživela kot véliko osebno zmago. Prevetril je moj pogled na svet in mi precej preobrazil življenje. S tretjim porodom sem se prepričala, kako kompleksno je področje obporodne oskrbe in kako krhko je ravnovesje pri skrbi za žensko in dojenčka ter njun blagor.
Jeseni 2009 sem se v Ljubljani udeležila uvodne delavnice za porodne doule pod vodstvom Debre Pascali Bonaro; svoje znanje in uvide na porodnem področju pa odtlej nadgrajujem na delavnicah in seminarjih v Sloveniji in sosednjih državah, s prebiranjem knjig in raziskav, spremljanjem dela kolegic doul, babic in drugih strokovnjakov po svetu.
Februarja 2010 sem postavila spletno stran S teboj sem, kjer želim s pisanjem ozaveščati in opogumljati nosečnice, porodnice in matere, da iščejo in se zavzemajo za sebi lasten način rojevanja in materinstva. Portal rase iz meseca v mesec in bo kmalu deležen korenite preobrazbe.
Poleti 2011 je izšel moj prevajalski prvenec, knjiga Skozi nosečnost z Jezusom, vodnik za srečen porod, ki hkrati slavi mojega Boga ter obravnava mojo najljubšo temo. Z založbo Družina sodelujem pri nadaljnjih projektih – prevajanju in izdaji knjig o odnosih in starševstvu.
Danes živim nadvse pester vsakdanjik. Moja trdna odločitev, da v času, ko so otroci majhni, z njimi preživim kar največ časa, je kljub mojim strastem ali pa ravno zaradi njih še vedno živa, zato največ svojega dela opravljam doma, v dolgih večerih in v prostih uricah.
Neprecenljivega pomena za ohranjanje pristnega stika z bistveno razsežnostjo porodne podpore, to je razumevanje tega, kar ženska in njej drage osebe doživljajo v obdobju prehoda v starševstvo, so mi izkušnje, ki jih pridobivam s spremljanjem pri porodu, vodenju duhovne piprave na porod, odgovarjanjem na klice za pomoč pri dojenju, poslušanjem porodnih zgodb v svojem širokem krogu prijateljic in znank ter svetovanjem pri načrtovanju poroda.
Pomemben del svojega poslanstva vidim v predstavljanju téme poroda, dojenja in materinstva javnosti, saj želim, da bi doživljanje žensk v obporodnem obdobju postalo del našega skupnega družbenega zavedanja in védenja.