fbpx

anapavec

PONEDELJEK, 16. maj

Ko mine približno pol leta po otrokovem rojstvu, nas začne stiskati pri srcu, ko pomislimo na konec porodniškega dopusta (oz. pravilneje rečeno dopusta za nego in varstvo otroka, saj porodniški dopust traja le 3 mesece).

Z vrnitvijo v službo si obetamo malo spremembe, urejen vsakdan, stike z ljudmi, finančno neodvisnost, družbeno priznanje in izpolnjenost v ustvarjalnosti.

Draga mamica, danes te postavljam pred izziv: če bi bilo mogoče vse te stvari doseči na drugačen način, z otrokom, ki je pred kratkim vstopil v tvoje življenje, ali bi se po enem letu še vedno vrnila na isto delovno mesto?

Bolj preproste izbire

Presenečena sem nad seboj, da tega bloga, njegovega avtorja in njegovih idej ter projektov nisem odkrila že prej. A kaj morem – očitno sem preveč zaverovana v materinstvo.

Navdušil me je oče – Aleš Čerin, mož in oče štirih otrok, skavt, predavatelj in podjetnik, ki je Sloveniji verjetno najbolj poznan s svojim projektom 1 evro na dan. Ko sem preletela njegove strani, sem ugotovila, da precej njegovih predlogov že sama samodejno uresničujem. Npr.:

  • redno peko domačega kruha
  • izpopolnjevati svoje kuharske veščine z rednim kuhanjem obrokov iz osnovnih živil ter samostojno dviganje vrednosti hrani
  • javni prevoz in kolo namesto avtomobila;
  • skupna vožnja večih oseb v enem avtu na nek dogodek, v službo itd. (čemur se v v Ameriki reče car-pooling, in za take avtomobile imajo na cestah poseben prednostni pas!)
  • pitje vode namesto sokov, gaziranih pijač itd.
  • kuhanje bele kave za zajtrk
  • nošenje otrok
  • ureditev vrtička na danem kosu zemlje
  • uporaba interneta za nabiranje znanja, širjenje obzorja in promocijo svojih idej in projektov
  • izdelava spletne strani v sistemu WordPress
  • ceniti čas bolj od denarja

Med preproste izbire bi z ženskega in materinskega vidika dodala še

  • nemedikalizirani porod
  • dojenje
  • pralne plenice in/ali brezpleničkanje
  • biti mama doma do 3. leta otrokove starosti

Rekla bi le še, da izbirati preprostejše reči in ne slediti današnjemu potrošništvu vsekakor ni preprosto, se pa gotovo splača!

Dodajam povezavo na njegov blog Preprostost ter na knjižico Bolj preproste izbire.

Foto: Aleš Čerin

Vrlo ženo, kdo jo najde…

V Tennesseeju v Združenih državah Amerike živita Nancy in Collin Campbell, nadvse zanimiv zakonski par. Nancy se je pred več kot 33 leti odločila, da bo svoje znanke in prijateljice, žene in matere, spodbujala na njihovi poti ustvarjanja družine in doma. Svojo organizacijo je poimenovala Above rubies (Nad biseri) po svetopisemskem odlomku iz knjige Pregovorov Pohvala vrli ženi.

Začela je izdajati brezplačen časopis, v katerem so zbrana pričevanja mater in žena o tem, kar se jim godi v vsakdanu, čudovite in neverjetne zgodbe o zaljubljenosti, zvesti ljubezni, rodovitnosti, otrocih, porodih, dojenju, iskanju službe, ustvarjanju doma in še mnogočem, ki včasih do solz nasmejejo, včasih pa do solz ganejo.

Časopis danes izhaja v 160.000 izvodih, predana skupina prostovoljk pa ga razpošilja po vsem svetu. Že nekaj časa sem med veselimi prejemnicami. Nanj se lahko naročiš tudi ti! Lahko tudi pri meni, saj na svoj naslov prejemam več izvodov, ki jih po želji prepošljem naprej.


Above Rubies mom and kids making cakePohvala vrli ženi (Prg 31,10-31)

Vrlo ženo, kdo jo najde!

Njena vrednost je daleč nad biseri.

Srce njenega moža zaupa vanjo,

povračila ne pogreša.

Izkazuje mu dobroto in ne hudega

vse dni svojega življenja.

Skrbi za volno in lan

in dela s pridnimi rokami.

Je kakor trgovčeva ladja,

od daleč prinaša svoj kruh.

Vstaja, ko je še noč,

in daje hrano svoji družini,

obrok svojim deklam.

Ogleda si njivo in jo kupi,

z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd.

Opasuje z močjo svoje boke

in utrjuje svoje lakte.

Čuti, kdaj je kupčija zanjo ugodna,

njena svetilka ponoči ne ugasne.

Svoje roke izteguje k preslici,

njene dlani prijemajo vreteno.

Svojo dlan odpira potrebnemu,

svojo roko podaja ubogemu.

Za svojo družino se ne boji snega,

kajti vsa njena družina ima dvojno obleko.

Pripravlja si odeje,

njena obleka sta tančica in škrlat.

Njen mož je poznan pri mestnih vratih,

ko sedi med starešinami dežele.

Platno izdeluje in ga prodaja,

pasove oddaja trgovcu.

Moč in čast sta njeno oblačilo,

smeji se prihodnjemu dnevu.

Svoja usta odpira modro,

dober pouk je na njenem jeziku.

Pazi na poti svoje družine

in ne jé lenuharskega kruha.

Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo,

njen mož vstaja in jo hvali:

»Veliko hčerá si je pridobilo imetje,

ti prekašaš vse.«

Milina je varljiva in lepota je prazna,

žena, ki se boji GOSPODA, pa je vredna hvale.

Dajajte ji od sadov njenih rok,

njena dela naj jo hvalijo pri mestnih vratih.

 

NEDELJA, 15. maj

Današnji dan je mednarodni dan družine. Deževno vreme nam je dalo odlično priložnost, da smo nedeljo preživeli doma, v krogu družine. To se sliši zelo idilično. Kako pa je bilo v resnici?


Draga mamica, pošiljam ti sončka!

 

SOBOTA, 14. maj

Razmetan dom ni ne spodbuden ne vzgójen. Pri pospravljanju postanejo že dolgo odvržene igrače spet zanimive, tla v dnevni sobi spet prehodna, in ustvari se sveže vzdušje, v katerem se edino prebujajo navdihi. Kaj pa ti misliš? Kako iskati ravnovesje med zateženostjo in kaosom?

PETEK, 13. maj

Danes je spletno stran obiskala 10.000. obiskovalka. Oseba, ki je na števcu obiskov dosegla petmestno zaporedno številko, je stran obiskala prvikrat ter pri tem uporabljala računalnik, ki se nahaja v okolici Logatca.

Kljub povabilu se mi ni odzvala. Tako bosta nagrado dobila mamica B. (9999. obisk) in njen mož S. (10001. obisk) –

knjižico Novorojenček z besedilom Lise O. Engelhardt, mame treh otrok ter ilustracijami R. W. Alley., ki je izšla leta 2001 pri založbi Salve.

Takole piše v predgovoru: “Čestitke za vajino novo majceno štručko blagoslova. Nihče vaju ni mogel pripraviti na skrivnost in veselje, ki ju občutita ob tem čudežu življenja in ljubezni. Prav tako vaju ni mogel nihče pripraviti na utrujenost, nemir in skrbi! Tako kot mnogi drugi novopečeni starši, se tudi vi morda strinjate, da je to “najboljši in najslabši” izmed vseh časov. Sprememba je zakonitost dneva …”

Naj vaju knjižica prijazno spremlja v čas, ko bo vajina hčerkica iz dojenčice zrasla v malčico 🙂


 

Pop materinstvo

Kako mama po rojstvu otroka spet najde svojo identiteto? Kako poskrbi za partnerski odnos? Kako začne spet živeti?

Navdihnili sta me dve zgodbi, prva podana skozi knjigo, druga skozi film.

Njami mami, zabavna, lahkotna prvoosebna pripoved o tem, kako se mama prebija skozi vsakdan z dojenčico, si skuša popraviti samopodobo zaradi brazgotine po carskem rezu, preurediti garderobo z nakupovanjem dragih cunj, izboljšati postavo s telovadbo, zbuditi zanimanje svojega moža z zapeljevanjem drugega moškega ter svoji potrebi po druženju zadostiti z obiskovanjem organiziranih skupin za mamice z dojenčki.

Materinstvo, film, ki s prikazom le enega dne življenja neke mame dveh otrok povzame vso njeno zgodbo, dileme, težave, strasti in želje. Odlični citati iz filma:

“Vsak moj dan je od trenutka, ko se zbudim, do trenutka, ko zaspim, kar velja tudi za druge matere, poln resnih in točno določenih dejanj. In ta dejanja uničujejo strast, če me razumeš. Gre za drobna dejanja, kot je nalivanje kave ali zlaganje spodnjic, vendar se nabirajo na neki uničujoči način, zaradi česar praktično ne morem misliti na nič drugega. Na pomembne stvari, kot so zamisli, politika ali sanje o boljšem življenju. “

“Materinstvo je sprejemanje omejitev glede časa in energije, ki se razteza pred tabo, pa čeprav imaš včasih občutek, da ne boš zmogla. Je iskanje in oklepanje tistega, kar si. Če to izgubiš, kakšna mati si potem?”

“Ne skrivaj se za posmehovanjem, ker si predobra. Rad bi vedel, kaj si zares misliš. Kaj zares občutiš, zakaj si želiš strastnega življenja, ne glede na to, koliko nogavic moraš pobrati.”

ČETRTEK, 12. maj

Mamica, si kaj ustvarjalna?

Uf, pa še kako!

Vsak dan, ko ugibam, kaj naj skuham za kosilo; še bolj, ko se ga lotim in se skušam spomniti, kako naj vmes zamotim še tebe; vsakič, ko iščem nove poti za sprehod ali pa ko na stari trasi opazujem novosti; vsakič, ko te oblačim, da te prepričam, da mi pustiš; vsak dan, ko hočem polepšati naš dom in naše življenje; vsakič, ko si zamišljam, kako bova preživela dan…

In v tihih minutah noči, jutra, popoldneva, večera, ko zaspiš … Takrat pa dobi moja ustvarjalnost krila …

SREDA, 11. maj

Danes me nagovarjajo besede: “in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel …” (Jn 6, 37b)

Kako sprejemam otroka, ki mi je dan, ki prihaja k meni sleherni dan in me prosi, da ga sprejmem?

Matere imamo veliko vlogo pri gostoljubju v naših domovih. Ali ustvarjam okolje, kjer se lahko vsakdo čuti sprejetega?