Mamica, ti primanjkuje humorja?

Zadnjič smo se peljali v avtu. Če ne vozim, je to običajno edinstvena priložnost v dnevu, ko bi si lahko malo odpočila telo in duha. Vendar to ni mogoče, če otroci na zadnjih sedežih zganjajo grozen hrup, kar me seveda spravlja ob živce. Ko sem se tudi tokrat pritožila, je mož duhovito pripomnil: “Meni se zdi, da nam manjka še en glas!” Ob misli na to, da bi najinemu zborčku v tem trenutku dodala še enega “kričača”, nisem mogla ostati resna 😀

Morda pa tudi tebi kdaj pomaga malo heca v smislu: “Nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še slabše!” 😀

Življenje z otrokom je naporno. Zato poporodno obdobje spada med krizna obdobja, ko se moramo za svoje ravnovesje veliko bolj potruditi kot sicer. Tudi če nam uspe, je obdobje “miru” zelo krhko stanje, ki se zlahka poruši ob vsakem bolj intenzivnem dnevu, ob bolezni otroka, ob težavah z dojenjem, zunanjem dogodku, družinskem praznovanju itn.

Ko se enostransko posvečamo le otroku ali določeni težavi, ki nas takrat preplavi, nam lahko primanjkuje gibanja, sprostitve, samote, časa za nego telesa, lepote, tišine, časa za svoje najljubše dejavnosti, pogovora z možem, druženja in še in še.

Naredim si načrt, kako bom počasi, po majhnih korakih spet naredila kaj zase in za to, da pridem k sebi.

Za ohranjanje svojega ravnovesja sem pred časom začela delati vsakodnevne vaje za samovzgojo po metodi Na svoji zemlji iz knjige Blagor ženskam Alenke Rebula. Po vrnitvi z dopusta sem poiskala nove naslove za področja vsakdanjega življenja, ki me bodo pospremili v letošnjo jesen. Ob tem me navdihuje stavek iz Alenkine knjige:

Vsakdanje blagostanje je najprej sposobnost, da vidimo vse, kar je vredno ljubiti.

V svetovnem tednu dojenja od 1. do 7. avgusta, ki letos nosi geslo: Pogovarjajmo se. Dojenje – izkušnja treh razsežnosti, se poglabljam v to, zakaj bi se vedno znova odločila za dojenje in zakaj bi vztrajala kljub težavam.

• ker me dojenje povezuje z vsemi ženskami, ki so postale matere pred menoj, in ker s tem prenašam neprecenljivo dediščino mamicam, ki prihajajo za menoj
• ker me dojenje povezuje z mamicami okoli mene

Kaj pa ti?

V svetovnem tednu dojenja od 1. do 7. avgusta, ki letos nosi geslo: Pogovarjajmo se. Dojenje – izkušnja treh razsežnosti, se poglabljam v to, zakaj bi se vedno znova odločila za dojenje in zakaj bi vztrajala kljub težavam.

• ker se pri dojenju učim potrpežljivosti in vztrajnosti
• ker se s tem načinom skrbi za dojenčka učim nežnega postavljanja meja sebi in drugemu

Kaj pa ti?

V svetovnem tednu dojenja od 1. do 7. avgusta, ki letos nosi geslo: Pogovarjajmo se. Dojenje – izkušnja treh razsežnosti, se poglabljam v to, zakaj bi se vedno znova odločila za dojenje in zakaj bi vztrajala kljub težavam.

• ker mi dojenje omogoča, da mi ponoči ni treba vstajati
• ker mi pri dojenju ni treba gledati ne na čas ne na količino

Kaj pa ti?

V svetovnem tednu dojenja od 1. do 7. avgusta, ki letos nosi geslo: Pogovarjajmo se. Dojenje – izkušnja treh razsežnosti, se poglabljam v to, zakaj bi se vedno znova odločila za dojenje in zakaj bi vztrajala kljub težavam.

• ker tako preprosteje živim – da z dojenjem skrbim za dojenčka, ne potrebujem veliko stvari
• ker lahko dojenčka z lahkoto in brez skrbi povsod vzamem s seboj

Kaj pa ti?

Prvi teden v avgustu praznujemo svetovni teden dojenja. V tem tednu razmišljam, zakaj dojim.

• ker me dojenje ščiti pred rakom na dojkah
• ker ekološko dojenje uspešno zavira povrnitev moje plodnosti in je najstarejša oblika naravnega načrtovanja družine.

Kaj pa ti?