NOVIČKE S TEBOJ SEM

anapavec

17. april

V materinstvu večkrat doživljamo povsem nasprotujoča si čustva. Kolikokrat sem se veselila svojega materinstva, ga z veseljem pričakovala, načrtovala, sanjala … Sedaj pa mi je včasih v breme, odveč, naporno. Enkrat se mi zdi otrok najlepši angelček, drugič pa se mi zdi, da mu med lasmi poganjajo rožički. So dnevi, obsijani s soncem, in drugi, oblačni in temačni.

Kako lahko ta nasprotja čim bolj omilim, predvsem pa preprečim, da bi svoje težave prenašala na otroka ter se do njega vedla ambivalentno?

16. april

Ali je mama nenadomestljiva?

Da – za otroka, ki jo potrebuje. Za majhno osebo, ki želi biti najprej spočeta, nato donošena, rojena, negovana, nahranjena, umita, potolažena, slišana, ljubkovana, spodbujena, nagrajena, sproščena, razigrana …

Za vse to pa je treba v sebi negovati celo vrsto razpoložljivosti. To zmore mama veliko lažje, če ima tudi ona v svojem življenju osebe, ki se ji dajejo na razpolago, ki jo slišijo, spodbujajo, potolažijo, ljubijo …

15. april

Kako lahko mamica z majhnim dojenčkom najde malo predaha, se za nekaj trenutkov potopi v blagodejne občutke?

Pogoj je, da ji je predah bolj ali manj z lahkoto dosegljiv – da si ga lahko privošči kmalu, doma, za nič ali malo denarja in ki bi ji prinesel nekaj počitka, navdiha in moči. Moje rešitve v sili so:

  • prižgati radio (da lahko z ušesom “pokukam” malo prek svoje ograje in nisem zazrta le v dojenčka. Morda zavrtijo kakšno mojo ljubo pesem … )
  • iti na sprehod (po možnosti tako, da imam tišino – torej z zaspanim dojenčkom, ki ga v nekaj trenutkih zmanjka)
  • usesti se v kuhinji za mizo in se zazreti skozi okno
  • stopiti na vrt in gledati zelena drevesa
  • iti na wc s trenutno najljubšo knjigo
  • zapisati par misli (želje), narediti vaje iz del. zv. Blagor ženskam, napisati dnevno spodbudo za mamice
  • iti namesto moža v trgovino (včasih pa paše tudi preprosto opraviti nakup, ne da bi mi kdo drug metal izdelke v nakupovalni voziček!)
  • molitev
  • branje Svetega pisma
  • pogledati se v ogledalo in iti z rokami čez lase, si zmasirati vrat
  • obleči nekaj lepega
  • v miru pojesti obrok
  • se stuširati
  • z brisanjem po tleh osvežiti stanovanje
  • poklicati nekoga, ki si ga že dolgo želim slišati …

Kaj pa tebi pomaga, da lažje nadaljuješ z rutino do večera?

14. april

Danes praznujeva 5. obletnico poroke. Zanimivo, tudi današnji svetopisemski odlomki govorijo o zavezi. Bog je obljubil Abrahamu, da bo postal oče narodov. Da se bo njegovo potomstvo namnožilo kot pesek ob morju. Obljubil mu je svojo zvestobo.

Poročena sva pet let in v svojem zakonu, v zavezi, ki sva jo sklenila na današanji dan, lahko čutiva izpolnitev teh obljub – dal nama je tri krasne otroke in zvest nama je v vseh preizkušnjah, s katerimi se srečujeva. Na najinih poročnih prstanih piše: S teboj sem.


Dnevno spodbudo za mamice lahko dobivaš na elektronski naslov. Prijavi se tukaj!

NOVO! Tedenska razmišljanja za zaposlene mame

13. april

Čas, ko so otroci majhni, na daljici življenja zavzema čisto majhen košček.

Zato je predstava, da žrtvujemo vse in neprestano in večno, napačna in zavajujoča. Še malo, pa bom trpela za sindromom praznega naročja. V tistih dneh se mi bo tožilo po otroškem vrišču, nežnih prepotenih ročicah, podenju med drevesi v soseski in noro pestrih dnevih s svojimi malčki. Hočem jih izživeti!


Dnevno spodbudo za mamice lahko dobivaš na elektronski naslov. Prijavi se tukaj!

NOVO! Tedenska razmišljanja za zaposlene mame

12. april

Dan za druženje. Kako malo je potrebno, da se mamica počuti potrjeno v svojem delu in slišano v svojih težavah. Le pogovor z drugo mamico 🙂 To vam povem sveže iz prve roke!

11. april

V materinstvu nas lahko pogosto prevevajo občutja, ki jih opisuje Neža Maurer v pesmi Sizifovo delo v zbirki Materine pesmi – Od mene k tebi.

Otroci me ob jutrih/razbijejo kot lupino,/použijejo kot zajtrk, /ostanke raznesejo /po kotih in dvorišču/ kot svoje igrače.// Potem me ves dan/ do večera ni./ O mraku sem zmedena/ pobiram in zbiram,/ lepim in celim – /da me zjutraj spet lahko razbijejo.

Otroku dam lep predmet – in ga razstavi, polomi, razbije. Uredim mizo za obrok – in je vsa popackana. Postavim pravilo – in ga prelomijo. Naredim načrt – in ga sesujejo. Predstavljam si sožitje med bratci – pa se prepirajo, zmerjajo, grizejo, tepejo.

Kako lahko kljub vsem preizkušnjam ostajam trdna, potrpežljiva in nežna?

Družina – protagonistka gospodarstva

Delo nam daje dostojanstvo. Osmišlja naše življenje. Daje nam gotovost, da lahko poskrbimo zase in da smo koristni za druge. Če imamo svoje delo radi, nam nudi užitek. Vendar vse to ni tako samoumevno.

Ko sem v lanskem letu ustanavljala svoje podjetje, sem morala za pogum, ki ga je ta podvig zahteval, iti prav v globino svojih motivov, spominov in vzorcev, ki sem jih prinesla s seboj (mimogrede, naloga sploh ne bila lahka. Pri tem sem si pomagala z vajami po metodi Na svoji zemlji Alenke Rebula, naslov področja pa se je glasil: Postopoma in z zaupanjem gradim svoje samostojno podjetje). Enega najpomembnejših izvirov moči na tem področju mi je v otroštvu podarila moja mama.

(more…)

10. april

Tako sem vesela pomladi! Na današnjem sprehodu sem nabrala cvetoče vejice z različnih grmičkov in dreves. Toplo sonce pa na žalost na plano ne prikliče le cvetov in žuželk, ampak tudi skrbi.

Ali naj otrok nosi kapico ali ne? Ali imam s seboj vodo? Kaj če se mi pokaka? Kako naj ga podojim in hkrati varujem starejšega sina pri plezanju? Kako me gledajo ljudje, ko se sprehajam z dojenčkom in še dvema nadobudnežema?

Ob pogledu na zelenilo okrog sebe in poganjke cvetja sem se raje vedno znova razveselila, da nam ni treba časa preganjati znotraj štirih sten … Juhuhu, pomlad je tu! Naj v nas in okrog nas prikliče raznovrstno življenje!

Dnevno spodbudo za mamice lahko dobivaš na elektronski naslov 🙂 Prijavi se tukaj!

NOVO! Tedenska razmišljanja za zaposlene mame

9. april

Ko je cvetela pomlad pred tremi leti, sem se komaj pobirala iz poporodne malodušnosti, ki me je vso zajela. Drugi so se veselili mojega materinstva in mojega dojenčka, jaz pa sem se zelo mučila z veliko odgovornostjo, ki sem jo nosila. Na poti k veselejšemu razpoloženju mi je pomagalo mnogo stvari, gotovo pa ne stavek: “Zdaj je težko, ko bojo zrasli, bo pa fajn.” Stiska nove matere je namreč konkretna, velika, sedanja in ji ne pomagajo lažni upi na neko daljno prihodnost. Pobrala sem se s pomočjo podporne skupine, iskanja dejavnosti in ljudi, ki so me bodrili in razvedrili, z racionalizacijo gospodinjstva, ter s sprostitvijo svoje ustvarjalnosti.

Letos je pomlad spet v polnem razcvetu. In jaz vem, da je vstajenje mogoče. Upam tudi zate.