fbpx

anapavec

Na katerem vlaku sediš?

Leaving Yerevan... [Explored]Od nekdaj ljubim vožnjo z vlakom. Udobni sedeži, razgled nad spreminjajočo se pokrajino in priložnost za kratek dremež, branje knjige ali prijeten klepet so le nekateri od obetov, ki me vabijo k uporabi tega prevoznega sredstva.

Ugotovila pa sem, da me pri vožnji z vlakom pomirja še nekaj – sproščenost, da mi ni treba paziti na cesto, železni(šk)i urnik in gotovost, da pridem na cilj. Sicer bo verjetno marsikateri stalni vozač ob tem zmajal z glavo, saj se dogajajo zamude, zastoji ali preusmeritve; vendar pa lahko na zanesljivost vlakov še vedno precej z gotovostjo računamo.

Zato mi vlak pomeni danes prispodobo za to, da grem v določeno smer, ki sem jo izbrala in da me pri tem lahko ustavi le malo stvari. Nič čudnega torej, če pri tem čutim gotovost in mir. Ko sem enkrat na poti, se ne sprašujem več, ali naj se nečesa lotim ali ne, ali je prav, da grem, kaj ko bi ostala, kjer sem …

(več …)

Kateri klobuk?

V angleščini imajo zelo lepo prispodobo za različne vloge, ki jih igramo v življenju – to wear a hat (nositi klobuk). Včasih so različne poklice namreč zaznamovala različna pokrivala (nekatera ostajajo še danes, npr. policijska kapa, vojaška čelada, kuharski klobuk).

V filmu Iron Jawed Angels (o gibanju za žensko volilno pravico v ZDA) si glavna junakinja pred pomembnim sestankom kupi klobuk, ki je pritegnil njen pogled v izložbi.  Tisti klobuk jo spremlja skozi vso kampanjo.

Opazila sem, da mi včasih, ko se postavljam v neko novo vlogo, pomaga, da si ob priliki kupim nek nov kos oblačila. Morda je to tipična ženska lastnost?

Kateri kos oblačila pa tebi pomaga, da se dobro počutiš v svoji koži? Ali imaš za materinstvo na zalogi kakšen poseben klobuk? 🙂

Nosečnost je tvoja priložnost, da se spet najdeš

Ali je nosečnost poseben čas v tvojem življenju?

Alenka Rebula v članku Noseča ljubezen piše:

Sodobni ženi je samo nekajkrat v življenju naklonjena možnost, da doživlja nosečnost. Ob otroku, ki ga nosi in rodi, bi lahko odkrila v sebi neslutene radosti, ki jih njena mati in babica v težkih časih nista mogli, saj je bilo včasih za ženske življenje v vsakem pogledu veliko bolj naporno. Danes imamo manj otrok, včasih le enega, pa kljub temu ne bi mogli trditi, da znajo žene najti čas za mirno, poglobljeno nosečnost. Premalo se zavedamo, kako pomembno je to obdobje tako za mater kot za otroka in kako obubožana je človeška skupnost, v kateri nosečnost nima svojega prostora.

Članek nas opominja, da v nosečnosti iščemo čas zase, za samoto, poglobitev, prepoznavanje in vrednotenje občutkov, s katerimi lahko pridemo v stik le v tem obdobju in nikoli več. V skušnjavi smo, da gledamo na nosečnost kot obdobje z rokom izteka – do takrat lahko postorim še to in to in to. Pozabimo, pa da je otrok že tukaj in zdaj. Da rase in se razvija v nas in da ga sooblikujemo iz trenutka v trenutek. In da smo tudi me spremenjene. Da nas nosečnost spreminja, preoblikuje, gnete – želim sodelovati pri tem? Vedeti in čutiti, kaj se mi dogaja?

(več …)

Obnavljati zaljubljenost

Mother's LoveVse, kar si dva zaljubljenca želita, je, da sta skupaj. Veliko, veliko skupaj. V slovenščini imamo celo pregovor, da dva tiščita skupaj “kot rit in srajca”.

Ko postane otrok naporen oziroma je njegova vzgoja vedno bolj zahtevna (saj raste in se razvija), je pomembno, da obnavljam tisto začetno zaljubljenost.

Ko zvečer sedem v naslanjač, mi moji občutki natančno povedo, koliko časa sem tisti dan uživala s svojimi otroki. In vedno lahko najdem vsaj en trenutek, ko sem se iskreno nasmejala, ko sem čutila stik med nama, ko sem zaznala, da sem še vedno tista edinstvena oseba v njegovem življenju.

Bo danes zvečer tudi on čutil, da je zame edinstvena oseba?

Foto: Jeyheich via Compfight

Drzna nosečnica

Bienvenido Amor Najpogostejša čestitka mami, ki pričakuje četrtega otroka: “Čestitam za pogum!” Zdi se, da je drznost inherentna lastnost nosečnic. V današnjem svetu je donositi novo življenje samo po sebi hrabro dejanje !

Foto: Luz Prieto via Compfight

Težki začetki

Prvi dan po končanem očetovskem dopustu, prvi dan v tednu, prvi dan počitnic, dnevi z bolnimi otroki doma … Ko smo po nekem obdobju spet (ali prvič) same z otrokom ali več otroki, je težko začeti. Ali bom zmogla? Kako dolgo bo vse tako nepredvidljivo, negotovo?

Vem, da imam veliko priložnost, da se povežem z otrokom, zato se hočem izkazati. Po drugi strani pa načrtujem tudi odmore in prosti čas takrat, ko je to mogoče, pa čeprav le za pet minut.

Priročnik za mamice

To pa je revolucija za slovenske mame! Vsi vemo, da se nam s prihodom otrok svet postavi na glavo. Otrok nam naenkrat zmeša vse štrene in le počasi postavljamo stvari na svojo mesto. Včasih tudi na silo.

Holly Pierot pa v svoji knjigi pokaže, kako lahko ženska, žena in mama v sodelovanju s svojimi bližnjimi doseže “red v hiši in mir v duši“, tudi če ima doma pet otrok in jih celo šola na domu! Tako daleč verjetno ne bomo šle, kljub temu pa se lahko iz njenega priročnika, ki ga je v slovenskem prevodu ravno pred rojstvom najinega tretjega sina izdala založba Emanuel, ogromno naučimo.

(več …)

Trd karakter

Zdi se mi, da se otroci požvižgajo na to, ali sem jutranji človek ali nočna ptica – izberejo si in živijo svoj dnevni ritem povsem brez slabe vesti, v sliki njihovega popolnega dneva pa sem seveda nepogrešljiv del. Dvomim, da bi me kateri koli drug delodajalec dolgo navdušeno gledal, kako skuštrana in v pižami zaspano nergam, in mi ob jutro za jutrom navsezgodaj vneto potiskal v roke flomaster z besedami: AU-TO! (nariši mi avto)


 

Videz ni vse

Tolikokrat smo v skušnjavi, da bi vse presojali po tem, kar vidimo, kar je očitno, kar je na površini. V globino le stežka stopimo. Pomembno je, da negujemo svoj videz, vendar bi morale negovati tudi vse svoje želje, ki potrebujejo samoto, čas, poglobitev, tveganje, energijo, organizacijo, vztrajnost, iskanje podpornikov, raziskovanje, investicijo, odpoved, natančnost, zaupanje vase.

Ali imaš kakšno tako srčno željo? Kaj lahko storiš danes zanjo?

Življenje v celozaslonskem načinu

Ženske, še posebej mame smo sila ponosne na svojo večopravilnost. “Lahko delam tudi po pet stvari hkrati. V eni roki držim dojenčka, z drugo pomagam malčku pri obuvanju, med glavo in ramenom imam telefon, po katerem govorim s prijateljico, na štedilniku mi vre krop za makarone in vsak čas pričakujem, da pride mož iz službe.” Zveni znano?

(več …)