Včasih si cele noči in dneve (kot Liz v Jej, moli, ljubi) razbijamo glavo, kaj nam je storiti.
Ampak naslednji korak je tako zelo preprost – pojdi spat.
anapavec
Kdaj se porod začne?
Ste negotovi, ali se vam začenja porod? Kaj storiti?
Vsekakor v tem spraševanju niste sami. To je najpogostejše vprašanje parov v pričakovanju in tudi največja skrb. V tem članku lahko preberete, kateri so znaki začenjajočega se poroda.
Used’ se dol!
Kakšno veselje je za otroke, če se jim mama kdaj pridruži na tleh. Se usede zraven njih, ne da bi imela kaj posebnega v načrtu ali da bi hotela kaj od njih.
Preprosto opazovati in se prepustiti otroški preprostosti in sproščenosti.
Danes bom vsaj malo “gostja” pri svojih otrocih. In gostom velja: “Used’ se dol!”
Preslišim tvoj jok
Nikoli. Tudi če je tako videti. Tudi če naredim vse, da bi ga. Tudi če čutiš, da te ne slišim.
Tvoj jok odmeva v meni in bo do smrti, moj otrok. Nanj se bom spomnila vsakič, ko bom videla drugo mamo, tudi ko bom opazovala, kako poskrbiš za moje vnučke, če mi bo to dano.
Mati ne more preslišati otrokovega joka. Lahko le potlači svoj odziv v sebi. In vem, da mi bo za to žal.
Odločanje
Včasih smo zasuti z na videz enako pomembnimi nalogami in ne vemo, česa bi se prej lotili. Kljub temu imamo orodje in moč, da se odločimo, kaj bomo storili v danem trenutku. Želiš:
- delati tisto, kar ti v nekem trenutku pride na pot?
- delati vnaprej določeno delo?
- določiti, kaj je tvoje delo?
Bojim se, da mame najbolj šepamo ravno pri zadnjem, saj nas sprotno odzivanje na trenutne potrebe bližnjih tako zaposluje, da si redko vzamemo čas za premišljevanje o svojih nalogah s ptičje perspektive. Poskusi danes nekaj minut nameniti temu!
Nova drža
Učim se nove drže. Obenem bi želela biti kraljevsko odločna pri korakih proti spremembam in hkrati izročati stvari, glede katerih ne morem ničesar spremeniti.
“Bog, daj mi sproščenost, da se sprijaznim s stvarmi, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da spremenim tiste, ki jih lahko spremenim, in modrost, da ločim ene od drugih.” Reinhold Niebuhr, 1892–1971, nemški teolog
Imam čas
Rada bi pomaknila više na seznam stvari, ki niso nujne, so pa pomembne.
Srečevanje s strahovi – 3. del
Osebno pričevanje o vaginalnem porodu po carskem rezu – nadaljevanje
Očkova perspektiva
Spomnim se, da sta po prvem porodu v meni odmevali dve močni spoznanji: prvo, kako posebno in dragoceno vlogo ima ženska, ki rodi otroka (in kako se mora za to potruditi), in drugo, kako neprecenljiv dar je otrok. Dobiti svojega otroka je nekaj najlepšega, kar lahko doživiš! Po vseh mesecih pričakovanj in spremljanja razvoja otroka v materinem trebuhu se končno zagledaš vanj in se – gotovo – zaljubiš!
Olajšanje zase
Kako hitro v težkih časih, ko bi pravzaprav potrebovala še več podpore ali pomoči, spustim sebe na minimum in skoraj popolnoma zamrznem svoje resnične potrebe.
Kako hudo mora biti, da si dovolimo olajšanje?
Srečevanje s strahovi – 2.del
Osebno pričevanje mamice o vaginalnem porodu po carskem rezu – nadaljevanje
Čez dve leti in pol – soočena z drugim porodom in strahovi
Moje povezovanje s prvim sinkom, ki je Bogu hvala zdrav deček, je bilo po porodu s carskim rezom olajšano z dojenjem, ki nama je šlo odlično, s skupnim spanjem in z nošenjem v traku. Spomine na porod sem pospravila v predal »travmatično«. Ko pa se je čez dve leti in pol bližal drugi porod, sem se zavedela, da se moram z njimi soočiti.