fbpx

anapavec

Premišljevaje v srcu

Že nekaj časa se opazujem, kako v meni zorijo stvari, preden jih zapišem. Ogromno stvari me izzove v vsakdanjiku, pa jih ne uspem predelati. Prvič zaradi moje narave, ki potrebuje čas inkubacije, drugič pa zaradi pestrega vsakdanjika doma – ideja je že dolgo zrela, pa preprosto ne pridem do časa, da bi jo zapisala.

Lahko pričakujete, da me boste srečali, mi marsikaj povedali, razložili, zaupali, a dobili odziv še mnogo kasneje. Lahko zaupate, da bo zato toliko bolj srčen.

Hvala, ker mi dajete kosti za glodanje 🙂

O pisanju pa sem tudi delala vaje (klikni tukaj) – nastajale so dolgo časa, več kot leto dni, in so zdaj objavljene na spletni strani Alenke Rebula (po njeni metodi Na svoji zemlji). Morda vam bodo v navdih.

Ostružki dneva

Včasih mi od dneva ne ostane drugega, kot ostružki – časa za druge. Vprašanje pa je, ali sem dovolj disciplinirana, da jih zberem, si jih ogledam, jih začutim in uporabim.

To je ustvarjalnost.

V tem nastaja moja knjiga življenja.

Kot riba v vodi – ne korenček ne palica me ne prepričata

Odkar sem končala fakulteto, uživam v lastni izbiri dela, projektov in dejavnosti. Kdo bi si lahko mislil, da sem se zaradi tega polenila  – zakaj pa bi delala, če mi ni treba, če me nihče ne priganja, če za to pogosto nisem niti plačana? Zanimivo, znanost (psihologija, sociologija in ekonomija) ima v zadnjem času o tem veliko povedati.

Knjiga, ki sem jo prebirala lansko poletje,  Zagon – presenetljiva resnica o tistem, kar nas dejansko motivira na osnovi znanstvenih raziskav postavlja na laž prepričanje,  da bodo ljudje toliko bolje delali, kolikor bolje bodo zato nagrajeni ter kolikor bolj jih bomo k temu prisilili (vas to na kaj spominja?).

(več …)

Izviri olimpijske moči

Začenjam nove vaje Na svoji zemlji, izbiram naslove, razmišljam o izvirih moči, kot jih poimenuje Alenka Rebula.

Naši športniki se pripravljajo na pestro olimpijsko soboto.

Nagovarja me, kaj je povedala Tina ob sredini zmagi. Da se ji je tisto noč sanjalo, kako je kot deklica štamfala v breg in zmagala svojo prvo tekmo.

V trenutkih, ko se namenim osvojiti nekaj velikega, pa naj bo to olimpijska ali katera druga gora, mi pridejo na pomoč moji najbolj prvobitni uspehi. Ko moja duša pozabi na massije, milko in množice.

Lahko pomaga, če se spomnim, kdaj mi je že uspelo – preseči sebe. Kaj sem počela? Kako sem se počutila? Kaj sem mislila?

Upam, da so naši olimpijci danes imeli lepe sanje.

Upam, da tudi ti.

Zakaj tako kompliciraš?

To vprašanje je zelo pogosto zastavljeno mamicam, ki se pripravljajo na porod in starševstvo bolj zavzeto in zavestno, kot je to običajno. Morda berejo knjige, spletne strani, raziskujejo različne možnosti, pripravljajo porodni načrt, razmišljajo o najemu doule, se želijo udeležiti posebne priprave na porod, predvsem pa se o tem veliiiko pogovarjajo …

Zanje sem pripravila nekaj dobrih odgovorov 😉

(več …)

Zaupanje vase

Eden od mojih letošnjih ciljev je: knjiga pred računalnikom, pisanje pred branjem, ustvarjanje pred posnemanjem. A za to potrebujem neko ključno veščino, in sicer da bi si lažje sledila – svojemu notranjemu občutku, tistemu, kar se mi poraja, ko se z nečim ukvarjam. Na kratko – da bi si bolj zaupala. Tega se nisem tako močno zavedla, dokler nisem začela brati esejev zelo pogosto citiranega Ralpha Walda Emersona, še posebej esej Zaupanje vase.  Če sledim temu, kar mi govori, ga ne smem citirati. Vendar so njegove izjave tako močne, in verjamem, pomenljive za vse nas, da se temu preprosto ne morem upreti. Tako vam danes postrežem z nekaterimi njegovimi citati. Prepuščam vam izbiro, kako jih boste uporabili.

(več …)

Pomembnejši od papeža

Novice o dejanjih in besedah papeža Frančiška se širijo kot blisk. Nazadnje je presenetil s spodbudami materam na tradicionalnem krščevanju v Sikstinski kapeli, ko je rekel:

»Danes bo pel zbor, vendar bo najlepši zbor vseh zborov zbor dojenčkov, ki se bodo oglašali. Nekateri bodo jokali, ker jim ni prijetno ali ker so lačni,” in še: “Mame, če je dojenček lačen, ga brez pomislekov nahranite. Dojenčki so najbolj pomembni ljudje tukaj.”

Vendar pa sedanji papež ni s tem povedal ničesar novega. V knjigi Dojenje, dar tvojemu dojenčku so na enem mestu zbrani citati cerkvenih dostojanstvenikov o dojenju, ki so številni. Naklonjenost Cerkve doječim materam je dosledna in stara.

Nov je Frančiškov način podajanja istega sporočila. Prvič je papež med obredom samim spodbudil matere k sproščenosti in osredotočenosti na potrebe dojenčkov. Nov je njegov odnos, ki presega le lepe besede in je izražen v dejanjih. Šel je celo tako daleč, da je pustil na svojem stolu sedeti malčka. Nova je odmevnost njegovih potez, saj se s pomočjo socialnih omrežij novice bistveno hitreje razširijo.

Bog daj, da sveža sapa odprtosti pripiha kmalu tudi do naših domačih logov, do starejših ljudi in duhovnikov.

Medtem pa lahko spreminjamo tudi druga okolja v bolj materam dojenčkov prijazna.