Včasih sem preveč zaverovana vase in v to, da se vse vrti okrog mene.
Drugič pa podcenjujem pomembnost svojih dejanj in iz malomarnosti spregledam, kako močno sem vplivala na tok življenja – svojega in drugih.
Včasih sem preveč zaverovana vase in v to, da se vse vrti okrog mene.
Drugič pa podcenjujem pomembnost svojih dejanj in iz malomarnosti spregledam, kako močno sem vplivala na tok življenja – svojega in drugih.
Zelo rada imam notranje spraševanje. Alenka Rebula v knjigi Blagor ženskam piše: “Vprašanja vodijo v obdelavo odporov in se dotikajo najglobljih omrežij; so zahtevnejša od trditev, a vzpodbujajo naše možgane, da iščejo prepričljive odgovore, ki bodo v mislih vzpostavili nove prehode. Glavna prednost vprašanj je v tem, da se zavemo, kdaj nam je težko najti odgovor, ob tem pa lahko postanemo pozorne na čustvovanje, ki nas zavira.”
To mi je odprlo povsem nov pogled na vprašanja. Raje jih izbiram. Raje si jih postavljam. Raje nanje odgovarjam. Predvsem pa sem ob njih bolj sproščena.
Tega ne vidim več kot ocenjujoče, strašno (šolsko) spraševanje. Postalo je opraševanje, ustvarjalno oplajanje.
Posveti z lučjo v kot. Tisti najtemnejši, kjer se zdajle skrivaš. Ker nisi sama. Ker nisi edina. Ker nisi nevredna, nesposobna, nemočna.
Lahko si prav v tem kotu mehko postelješ, počiješ, se sprejmeš.
Ko boš malo močnejša, si boš v tem kotu pometla, postavila mizo in skuhala.
Še kasneje morda kaj spletla, napisala, izvezla.
A slednjič boš prišla ven ali pa – nas povabila k sebi.
Moje izbire niso in ne morejo biti všeč vsakomur. Pa vendar vem, kako sem do njih prišla, zakaj so take in da sem se odločala po najboljših močeh.
V zgodnjejesenski izdaji Radia za mame, ki ga pripravljam Damijana Medved, vas vabim, da prisluhnete pogovoru z Urško Repnik, ki je mama postala že med študijem. Urška me je povsem očarala s svojim uvidom v obporodno dogajanje in ob pogovor tudi zapisala:
»Porod je bil zame res en tak močan prehod med vsem, kar je bilo, in tem, kar sem. Nekako sem našla povezavo s Praženskami, s tem, kar nosimo globoko v sebi, kar pravzaprav SMO. Ena taka potrditev je bil, da je moje intuitivno žensko telo imelo od vedno prav in da smo ženske res boginje … In moj porod je bil ena sama Hvalnica ženskemu telesu … Popadki niso bili boleči in niso bili tam, da jih predelam in prediham in premasiram, ampak da skupaj z njimi potujem … Res čudovit dogodek …«
V pogovoru pa boste med drugim slišali tudi:
Intervju je dostopen le s članarino.
[show_to accesslevel=’članica’]
[/show_to]
Bila so leta, ko sem vse merila le po … metuljčkih v trebuhu. Tam je bil moj odgovor in ponavadi je bil pravi. Kje so zdaj moji metuljčki? In kdaj sem jih nehala preštevati?
Ne vemo ne dneva ne ure ne namena ne povezave … V življenju je pogosto tako. Pa lahko vseeno zaupamo, da se bo nekoč vse skupaj sestavilo v čudovit mozaik.
Danes me je obiskalo poosebljeno navdušenje. Pravzaprav sem jo “priklicala”, ko sem zjutraj brala tale zapis o navdušenju in se spomnila nanjo. Ja, seveda je ženska! Pripeljala se je na kolesu, od daleč. Pozorno je poslušala in potrpežljivo počakala, da sem končala telefonski pogovor z nosečnico tik pred porodom. Ni se mogla načuditi mojemu novemu domu. Prinesla je poln nahrbtnik uporabnih dobrot. Zaželela si je čaja. Ko sem ji povedala, da sem lepi skodelici dobila za rojstni dan, me je smeje vprašala: “Koliko si pa stara, 25, kajne?” Z zanimanjem je poslušala, kako je kaj pri nas. Na žalost se je prav kmalu poslovila, a meni je razsvetlila dom in dopoldan.
Komaj čakam njen naslednji obisk!
Začel se je mesec številnih obveznosti, uvajanja v vrtec, pričetka šole, različnih dejavnosti. Kako v kaosu vsakodnevnih skrbi ohranimo občutek zase, gojimo sposobnost nedeljene pozornosti do otrok in do dela, premagujemo raztresenost in razpršenost? Kako lahko živimo življenje v celozaslonskem načinu?
Tega se bomo učile v spletnem seminarju v klubu S TEBOJ SEM. Odlična priložnost, da se nam pridružiš!
[show_to accesslevel=’clanica’]
[/show_to]
Kdaj? 16. septembra ob 21. uri. POZOR! Če ob tem času ne moreš biti za računalnikom, boš prejela posnetek za kasnejši ogled.
Kje? na tvojem računalniku – natančneje – v klubu S TEBOJ SEM
Kako? Včlani se v klub in vse boš pravočasno izvedela
Zakaj včlanitev?! Predstavljaj si, da greš v kino. Te spustijo notri kar na lepe oči? Ne, ne. Ampak za to klubsko vstopnico (približno toliko namreč stane mesečno članstvo) dobiš
Sem sredi svoje bitke vsakdanjega življenja. Mimo mene priparadira druga mama, v svoji najboljši podobi tistega ideala, ki nama je obema skupen. Skrčim se v dve gubi. Jaz pa nisem to, nisem storila tega, nimam tega … Če sledim toku misli, sem vedno bolj stran od sočutja do sebe, prav tako pa od stika s svojim otrokom. Res mislim, da moj otrok potrebuje to, kar vidim pri drugi mami? Res lahko slepo posnemam druge in ob tem najbolje, kar zmorem, skrbim za svojo družino?
Enako pogubno živim, kadar mislim, da sem jaz tista, ki bolje sledim nekemu idealu kot druge okoli mene.