NOVIČKE S TEBOJ SEM

admin

Slast urejanja

Getting-Things-Done-File (1)Že spomladi sem si zadala, da pred koncem porodniške pospravim in uredim predal z različnimi dokumenti, papirji, računi … Pa ni in ni prišel na vrsto.
Končno se mi je posvetilo, da tudi ne bo, če ga ne bom zavestno izbrala namesto nečesa drugega.

Presenečena sem bila, koliko užitka in zadoščenja mi je prineslo prebiranje in razvrščanje “birokracije”. Sedaj je vse lepo na svojem mestu in ne bom več vsakič pod velikim stresom brskala, ko bom kaj potrebovala.

Uporabila sem sistem, ki ga predlaga David Allen v Getting Things Done – viseče mape, preprosto, priročno in pregledno.

Kdo ima ušesa, naj posluša

listeningZadnje čase odkrivam, kakšen velik dar imamo v svojih ušesih. Če jih uporabljamo, seveda skupaj z drugimi čutili, s katerimi lahko razberemo, kaj se dogaja s sočlovekom, smo vsak trenutek pred odkritjem neverjetnega zaklada.

Največji dar je to, da poslušanje lahko vadimo prav vsak dan, če smo le odprti za priložnosti, ki se nam ponujajo.

Ko bomo zdravi …

perfectionismNaredila bom to, šla bom tja, pokličem te, obiščemo vas, ustvarjala bom, igrala sem bom, poslušala bom, brala bom, ko:

  • bodo otroci zdravi,
  • ne bo nič pomembnejšega prišlo vmes,
  • bom lahko kupila x,
  • se bom naspala,
  • bo otrok zaspal,
  • bom imela končno mir,
  • bodo otroci zrasli,
  • ne bova skregana,
  • me bo nekdo prosil za to,
  • bom imela pospravljeno,
  • bom imela čas,
  • me nihče drug ne bo potreboval,
  • bo novo leto,
  • bo idealna priložnost.

Ali prepoznaš vzorec? Casey Truffo je v nekem intervjuju tako odlašanje, prazne obljube imenovala “travma drama” in s tem hotela ponazoriti, kako imamo še posebej ženske v vsakem trenutku nešteto oteževalnih okoliščin, zaradi katerih se ne moremo lotiti tistega, kar bi si želele. Vedno bo nekdo, za katerega je treba skrbeti, vedno kaj, kar ne bo idealno.

Danes sem se že:

  • odločila za sprehod, čeprav imam doma bolnega otroka (15 minut na soncu in svežem zraku, medtem ko ga je varoval mož),
  • med pripravljanjem zajtrka zapisala na listek, kaj vse želim zajeti v elektronskem odgovoru sodelavki,
  • zamotila otroka s pomito plastenko, brizgalko in žličko od zdravila,
  • med dojenjem in uspavanjem razmislila o tem, kaj želim napisati,
  • ko je otrok zaspal, sem šla mimo zapackanega ogledala in polnih stojal suhih cunj k svojemu pisanju.

Želje si velikokrat predstavljamo kot utrinke, zvezde. Ali se ti vidijo, če ni noči in teme? Zakaj potem mislimo, da lahko sledimo svojim željam, ko je idealen dan?

Ne morem ven

working_mom-972x713Obstajata dve vrsti “ostajanja notri”, znotraj neke vloge, prostora, cone udobja.

Prva je, ko se odločim, da bom materinstvo osvojila, dobro opravila, se potrudila po najboljših močeh, bila kar se da prisotna, ljubeča, razpoložljiva.

Drugo pa je, ko me začenjajo življenjski pogoji dušiti, ko notranje odmiram, ko krivim druge za nastali položaj, ko si v resnici želim ven, pa se bojim narediti tisti korak, poskrbeti za vse potrebno, da bi lahko to storila.

Ko torej zavračam vabila na čaj, na srečanja, na predavanja, k sodelovanju, v službo, na delo, to počnem zaradi iskrene skrbi zase in za potrebe svoje družine, ali iz lenobe in strahu, da bi storila kaj zase?

Odgovor primeren vprašanju

waiting-for-PEKaj mi naj otrok pove, če ga vprašam, kako je bilo v šoli?

Našla sem nekaj primerov vprašanj, ki jih lahko zastavim namesto klasičnega, in preizkušeno dobim bistveno več informacij o tem, kako se je v resnici imel.

  • Kakšno zgodbico vam je danes učiteljica prebrala?
  • Kateri del zgodbe ti je bil najbolj všeč?
  • Kateri del je bil najbolj všeč ____ (vstavite ime sošolca, prijatelja)?
  • Kaj učiteljica načrtuje za ta teden?
  • Ali se veseliš jutrišnjega dne v šoli?
  • Katera dejavnost ti je bil v tem letu najbolj všeč? (vprašanje za različne čase v letu)
  • Kateri del današnjega dneva v šoli ti je bil najbolj všeč?
  • Ali te je danes v šoli kaj razburilo?
  • Ali si lahko danes dokončal vse svoje naloge?
  • Ali imaš kakšno vprašanje, na katero ti učiteljica ni mogla odgovoriti?
  • Kaj ste imeli za kosilo (ali malico)?
  • Zraven koga si sedel pri kosilu? O čem sta se pogovarjala?
  • S kom si se danes igral?
  • Kaj bodo tvoji prijatelji počeli ta vikend?

Dale so mi priznanje za moj trud

V tokratnem intervjuju s strokovnjaki v klubu S TEBOJ SEM je govora o dojenju. To je prevod intervjuja na spletni konferenci o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu Optimal Parenting 101 z Alexandro Jay Johnson na spletni akademiji en*theos. Ko je Alexandra posnela to konferenco in intervjuvala strokovnjake, je bila sama noseča in je iz pristnega zanimanja nabirala informacije in izkušnje, ki bi ji pomagali, da bi se kar najbolje pripravila na nosečnost, porod in starševstvo.

533267_10150698853063168_49821221_nIntervju z Diano West – 1. del

Diana West je mednarodno priznana svetovalka za dojenje IBCLC, soavtorica The Womanly Art of Breastfeeding, 8. izdaje temeljne knjige organizacije La Leche League International. Prav tako je soavtorica knjig The Breastfeeding  Mother’s Guide to Making More Milk in Breastfeeding after Breast and Nipple Procedures ter avtorica knjig Clinicians Breastfeeding Triage Tool in Defining Your Own Success – Breastfeeding After Breast Reduction Surgery. Je svetovalka za dojenje pri LLLI in vodja medijskih dejavnosti pri tej organizaciji.

(more…)

Zabrisano obzorje

expand-your-horizonsOpazujem se trenutkih, ko je še nejasno, ali bo dan deloven ali bom doma z otroki. Če se obeta, da se bom posvetila načrtovanemu delu, sem ciljno usmerjena, mislim le na to, kakšne naloge imam pred seboj in kako se bom lažje priganjala, da jih čim prej končam.

Če pa se izkaže, da bom dan preživela z otroki, sem sprva seveda frustrirana, a kmalu, ko se prepustim, se zgodi nekaj prelomnega. Moje misli odletijo k bližajočim se praznikom, poigravajo se z recepti, kakšno hrano bom pripravljala ob različnih priložnostih, poskakujejo od veselja ob možnih nakupih ali izdelavi lepih reči, ki bi lahko obogatili naše življenje, bolj pogumno vzklikajo, česa ustvarjalnega že dolgo nisem počela, pa sem si želela; predstavljajo si, da obiskujejo prijateljice, s katerimi sem se slišala v bližnji in daljni preteklosti in se sprašujejo, kako se imajo; premlevajo, kar sem pred kratkim prebrala, slišala, doživela. V svoj krog spustijo tudi čustva, ki morajo sicer molčati – jasneje vidim, kaj v življenju pogrešam in kaj bi rada vanj vnesla.

Stereotipno bi mislila, da mi delo širi obzorje veliko bolj kot otroci (tipično prepričanje, ki spremlja mame doma), a to se zdi le navzven. V resnici pa se moja osebnost veliko bolj razživi in razmahne, ko sem v njihovi družbi. Večkrat moram tak način vnesti v svoje delo, tudi ko otrok ne bo – saj imam še enega v svoji duši 🙂

Vzajemni strah

178640464_forwebDanes sem uporabila magično moč tistega stavka: “Ali je še kakšna druga možnost?”

Veliko me je stalo, da sem ga izustila, a kot sem že tolikokrat “predavala”, spet izkusila, kako je odprl pogovor, sprva buren (z zardelimi lici na eni in solzami v očeh na drugi strani), kasneje odprt, spoštljiv, z obojestranskimi priznanji, koraki nasproti ter na koncu topel s stiskom roke, nasmehom in iskrenim pogledom v oči.

Imamo dolžnost – premagati vzajemni strah pred tistim, kar drugi domnevno naklepa. Pot iz birokracije in tehnokracije vodi le preko pristnega izražanja svojih občutkov – pravi osebi.

Sodobno sproščanje

IMG_8943Kako težko se je v današnjem času res globoko sprostiti, spočiti, osvoboditi. Na vsakem koraku nas obdaja nekaj, kar nas lahko pritegne in potegne vase, da pozornost odvrnemo od notranjega doživljanja in odnosov. Rekla bi jim “svetleči novi predmeti”.

Tako zelo smo zasičeni z dražljaji, da je nujno, da se redno dvigujmo nad “meglo” vsakdanjih informacij.

Žongliranje med pogovorom

giraffe-smilingNa delavnici nenasilne komunikacije sem se naučila, da med pogovorom, ki ustreza “dobremu sporazumevanju”, menjujemo tri bistvene sestavine:

– vživljanje v sogovornika

– samoempatija

– iskreno samoizražanje

Vadim, vadim, vadim, vadim dan na dan 🙂