V zadnjem času bi lahko nanizala kar nekaj kolesarskih prispodob za materinstvo
Včeraj pa me je nagovorila prazna zračnica. Včasih je ravno nesreča tisto, kar potrebujemo, pa čeprav smo jezni, pa čeprav nam prekriža načrte, pa čeprav imamo s tem kup nevšečnosti. Če ne bi bilo prazne zračnice, ne bi videla starodavne lipe in se ob njej zamislila, ker smo ravno pod njo čakali na rezervne dele; če ne bi bilo prazne zračnice, ne bi postala in uživala v ptičjem petju, ker bi raje štela kilometre; če ne bi bilo prazne zračnice, ne bi z otrokom uživala v posedanju po travi sredi čudovite narave.
Včasih pa ni prazne zračnice, je pa otrokova bolezen; majhen dojenček, ki se ne mara voziti v avtu; deževno vreme … stvari, ki nas ustavijo in usmerijo k bistvenemu …