Otrok nas vrača v občutja našega lastnega otroštva. Ker smo bili sami velikokrat ranjeni, v svojem starševstvu nujno delamo napake. Kako sprejemam to, da nisem popolna mama? Kako začenjam vsak dan znova? Koliko dopustim, da me otrok še vedno neskončno ljubi, čeprav sem v svojih očeh nevredna njegove ljubezni?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.