Verjamem, da je Nejc Zaplotnik živel celozaslonsko življenje. Če sem postala Gorenjka, se spodobi, da preberem njegovo kultno knjigo. Učim se od njega, pa ne plezati, temveč živeti.
Obsojen sem na svobodo, tako svoboden, da med množico ljudi, ki me imajo radi, in med tistimi, ki me ne marajo, ostajam sam. Sam s svojimi željami, sanjami, hrepenenji, in sam na svoji večni poti. In to je zgodba, ki ni nastajala v domišljiji ob topli peči, temveč so besede rasle v meni, ko sem v potu svojega obraza preizkušal svojo voljo in meje človeških zmogljivosti; in preizkusil sem jih temeljito.
V zgodnjejesenski izdaji Radia za mame, ki ga pripravljam Damijana Medved, vas vabim, da prisluhnete pogovoru z Urško Repnik, ki je mama postala že med študijem. Urška me je povsem očarala s svojim uvidom v obporodno dogajanje in ob pogovor tudi zapisala:
»Porod je bil zame res en tak močan prehod med vsem, kar je bilo, in tem, kar sem. Nekako sem našla povezavo s Praženskami, s tem, kar nosimo globoko v sebi, kar pravzaprav SMO. Ena taka potrditev je bil, da je moje intuitivno žensko telo imelo od vedno prav in da smo ženske res boginje … In moj porod je bil ena sama Hvalnica ženskemu telesu … Popadki niso bili boleči in niso bili tam, da jih predelam in prediham in premasiram, ampak da skupaj z njimi potujem … Res čudovit dogodek …«
V pogovoru pa boste med drugim slišali tudi:
zakaj se je v nosečnosti počutila blaženo;
kako je živeti prvo leto otrokovega življenja v troje;
kako se z otrokom uči prepuščanja;
kako združuje študij in materinstvo;
kako zelo so jo obremenili »dobronamerni nasveti« glede dojenja;
Bila so leta, ko sem vse merila le po … metuljčkih v trebuhu. Tam je bil moj odgovor in ponavadi je bil pravi. Kje so zdaj moji metuljčki? In kdaj sem jih nehala preštevati?
Preden grem spat, preverim, ali je mobitel dovolj na glas. Ko vstanem, se vprašam, koliko energije imam, če bi od tistega trenutka naprej več ur skupaj morala biti budna in v gibanju. Ko grem po mleko, v trgovino, po otroke, na sprehod, moram imeti s seboj napolnjen mobilnik. Od izbranega kraja poroda se poskušam ne oddaljiti za več kot uro in pol vožnje. Ko odhajam na srečanje, zabavo, obisk, praznovanje, klepet, se odpravljam z mislijo, da ga bom morda predčasno zapustila in šla na porod. Za ves dan vnaprej imam urejeno morebitno varstvo. Skrbim, da imam v nahrbtniku nekaj prigrizkov, svežo vodo, udobna oblačila. Ko odpiram hladilnik ali pokukam na police v shrambi, se prepričam, da je na voljo dovolj dobre hrane, da si lahko moji postrežejo tudi brez mene.
Ne vemo ne dneva ne ure ne namena ne povezave … V življenju je pogosto tako. Pa lahko vseeno zaupamo, da se bo nekoč vse skupaj sestavilo v čudovit mozaik.
Danes me je obiskalo poosebljeno navdušenje. Pravzaprav sem jo “priklicala”, ko sem zjutraj brala tale zapis o navdušenju in se spomnila nanjo. Ja, seveda je ženska! Pripeljala se je na kolesu, od daleč. Pozorno je poslušala in potrpežljivo počakala, da sem končala telefonski pogovor z nosečnico tik pred porodom. Ni se mogla načuditi mojemu novemu domu. Prinesla je poln nahrbtnik uporabnih dobrot. Zaželela si je čaja. Ko sem ji povedala, da sem lepi skodelici dobila za rojstni dan, me je smeje vprašala: “Koliko si pa stara, 25, kajne?” Z zanimanjem je poslušala, kako je kaj pri nas. Na žalost se je prav kmalu poslovila, a meni je razsvetlila dom in dopoldan.
Jeseni vas z Damijano Medved in p. Andražem Arkom ponovno vabimo na vikend duhovne priprave na porod, ki bo med 7. – 9. novembrom 2014 v Hiši kruha pri Sv. Duhu v Škofji Loki. Tukaj si lahko preberete vtise s prvega vikenda.
Bivanje (poln penzion) bo urejeno v Hiši kruha. Na voljo bo otroško varstvo.
spletni seminarji kot podlaga znanja in védenja za srečanja
prebiranje Svetega pisma
vikend duhovne priprave na porod – maj 2014 Foto: Ana Pavec
Duhovna priprava na porod se je naprej začela kot skupina nosečnic in parov, ki so si želeli drugačnega vpogleda v nosečnost in porod. Skozi izkušnje sem spoznala, da je srečevanje v majhni skupini ključna potreba nosečnic in parov. Živa srečanja, kjer se je mogoče umiriti, spregovoriti o svojih čutenjih, podeliti svoje izkušnje in slišati zgodbe drugih žensk in parov, so zelo pomembna v dobri pripravi na porod. Izkušnje kažejo, da udeleženci, ki se pridružijo skupini, največ pridobijo in v pripravi na porod tudi najbolj osebnostjo zrasejo.
Cilji duhovne priprave na porod:
ustvariti prostor in čas, kjer bi pari v pričakovanju imeli možnost razmisliti, spregovoriti in podeliti stvari, po katerih je v današnjem svetu sicer nihče ne sprašuje; da bi povzdignili duha k stvarem, ki zares štejejo in so v nosečnosti posebej pomembne – najti stik s sabo, z otrokom, z možem, se v duhu umiriti, poiskati notranjo moč, ki jo potrebujejo za porod in starševstvo.
osveščati in opogumljati nosečnice za izbiro možnosti pri porodu, ki pripomorejo, da je porod lažji, prijetnejši, bolj osrečujoč – za vse udeležene.
osvestiti nosečnice in pare o treh ravneh priprave na porod: telesni, duševni in duhovni, ki so med seboj neločljivo povezane.
približati nosečnicam Sveto pismo in nauk katoliške Cerkve, ki je (čeprav tega mnogokrat ne vemo ali ne čutimo) v popolnem sozvočju s tem, kar iščemo –uresničitev in samospoštovanje.
pripraviti gradivo, ki bi družinam v nastajanju lahko koristilo na poti v starševstvo.
graditi skupnost družin, ki bi se podpirale na poti starševstva.
drugačna priprava na porod in starševstvo
Od leta 2010 je skupino duhovne priprave na porod obiskovalo že več kot 70 zadovoljnih nosečnic in parov.
Pričevanja udeležencev
Duhovna priprava na porod se naju je močno dotaknila. Vsi v timu (Ana, Damijana in pater Andraž) so bili sočutni, pripravljeni slišati naše zgodbe, naše strahove glede poroda, hkrati pa so na različne načine podali odlična znanja v zvezi z naravnim porodom in teološkim ozadjem rojstva.
Z vikenda s seboj vzameva večjo željo po aktivnem iskanju možnosti za naravni porod. Priprava naju je spodbudila, da je porodna izkušnja lahko tudi zelo lepa. K bližajočemu se porodu se obračava z večjo odločnostjo in vedenjem o naravnem porodu. Hkrati se je okrepilo najino zaupanje v Gospodov genialni načrt, za katerega verjameva, da bo v sodelovanju z najim zaupanjem in aktivnim iskanjem najboljših možnosti za naravni porod, obrodilo srečen in lep prihod novega Božjega otroka.
Petra in Dimitri
Ker sva v času pričakovanja prvič, sva želela svoje (ne)vedenje o možnostih srečanja z najinim otrokom nekoliko razširiti. In se nanj pripravljati že sedaj. Pod roke nama je prišlo povabilo na duhovno pripravo na porod in zdelo se nama je pomembno, da v to najino pripravo nekoliko bolj zavestno povabiva tudi Gospoda, ki nama je zaupal to življenje. Hvaležna sva za prijetno in povezano celoto, ki sva jo doživela z Ano, Damijano in p. Andražem ter tudi ostalimi pari, ki so prav tako delili bogate izkušnje.
Jerca in Simon
Hvaležna sva, da sva se s hčerko Roso lahko udeležila vikenda duhovne priprave na porod, ki je preko predavanj, molitve in petja, delavnic in pogovorov najin medsebojni odnos še poglobil. Pričakovanje novega družinskega člana pa je s spoznavanjem drugačnega vpogleda v nosečnost in porod in razodetjem osebnih izpovedi postalo še bolj hrepeneče.
Začel se je mesec številnih obveznosti, uvajanja v vrtec, pričetka šole, različnih dejavnosti. Kako v kaosu vsakodnevnih skrbi ohranimo občutek zase, gojimo sposobnost nedeljene pozornosti do otrok in do dela, premagujemo raztresenost in razpršenost? Kako lahko živimo življenje v celozaslonskem načinu?
Tega se bomo učile v spletnem seminarju v klubu S TEBOJ SEM. Odlična priložnost, da se nam pridružiš!
[show_to accesslevel=’clanica’]
[/show_to]
Kdaj? 16. septembra ob 21. uri. POZOR! Če ob tem času ne moreš biti za računalnikom, boš prejela posnetek za kasnejši ogled.
Zakaj včlanitev?! Predstavljaj si, da greš v kino. Te spustijo notri kar na lepe oči? Ne, ne. Ampak za to klubsko vstopnico (približno toliko namreč stane mesečno članstvo) dobiš
cel mesec maminih lekcij (ja, vsak dan v svoj elektronski predal),
radio za mame – intervju z nekom, ki ima morda čisto enake težave kot ti, pa te lahko navdihne za kakšno rešitev,
Posveti z lučjo v kot. Tisti najtemnejši, kjer se zdajle skrivaš. Ker nisi sama. Ker nisi edina. Ker nisi nevredna, nesposobna, nemočna.
Verjamem, da je Nejc Zaplotnik živel celozaslonsko življenje. Če sem postala Gorenjka, se spodobi, da preberem njegovo kultno knjigo. Učim se od njega, pa ne plezati, temveč živeti.
V zgodnjejesenski izdaji Radia za mame, ki ga pripravljam Damijana Medved, vas vabim, da prisluhnete pogovoru z Urško Repnik, ki je mama postala že med študijem. Urška me je povsem očarala s svojim uvidom v obporodno dogajanje in ob pogovor tudi zapisala:
Bila so leta, ko sem vse merila le po … metuljčkih v trebuhu. Tam je bil moj odgovor in ponavadi je bil pravi. Kje so zdaj moji metuljčki? In kdaj sem jih nehala preštevati?
Preden grem spat, preverim, ali je mobitel dovolj na glas. Ko vstanem, se vprašam, koliko energije imam, če bi od tistega trenutka naprej več ur skupaj morala biti budna in v gibanju. Ko grem po mleko, v trgovino, po otroke, na sprehod, moram imeti s seboj napolnjen mobilnik. Od izbranega kraja poroda se poskušam ne oddaljiti za več kot uro in pol vožnje. Ko odhajam na srečanje, zabavo, obisk, praznovanje, klepet, se odpravljam z mislijo, da ga bom morda predčasno zapustila in šla na porod. Za ves dan vnaprej imam urejeno morebitno varstvo. Skrbim, da imam v nahrbtniku nekaj prigrizkov, svežo vodo, udobna oblačila. Ko odpiram hladilnik ali pokukam na police v shrambi, se prepričam, da je na voljo dovolj dobre hrane, da si lahko moji postrežejo tudi brez mene.
Začel se je mesec številnih obveznosti, uvajanja v vrtec, pričetka šole, različnih dejavnosti. Kako v kaosu vsakodnevnih skrbi ohranimo občutek zase, gojimo sposobnost nedeljene pozornosti do otrok in do dela, premagujemo raztresenost in razpršenost? Kako lahko živimo življenje v celozaslonskem načinu?
