NOVIČKE S TEBOJ SEM

Month: May 2014

Želim vse naenkrat!

Sinoči sem na spletnem seminarju v mentorskem programu Postavi se zase! razkrila, kako večkrat rečem: “Nimam čarobne paličice!”, ko me otrok prosi nekaj, kar se mi v tistem trenutku zdi nemogoče uresničiti.

Vendar prepoznavam to delno kot dediščino moje lastne vzgoje. Ko sem si želela kaj zase, kaj posebnega, veliko stvar, nekaj, za kar bi bilo treba opustiti delo in se potruditi zame, mi je bilo postreženih veliko razlogov in ugovorov, zakaj moja želja ne more biti uresničena.

Ko sem sama nastopila materinstvo, sem sklenila, da bo tudi zame veljalo: “Ne moreš imeti vsega naenkrat.” Kajti sodobne ženske hočemo imeti vse (“Have it all!”)

A zdaj, ko uresničujem oboje, materinstvo in svoje srčno delo, premagujem ta notranji ukaz.

V veliko pomoč mi je Lenkina pesem: “Everything at once.” Dobro izraža mojo raznoliko naravo in me vrača k otroškosti.

Novi kotički – nov pogled na svet

Vračam se po isti poti s sprehoda proti domu. Naenkrat se mi razjasni, kaj bi si želela, da bi pregnala naveličanost. Kotiček izven doma, kjer bi se lahko sproščeno usedla, kobacajčka spustila na tla in nekaj minut uživala svež zrak in pomladno naravo. Nekaj trenutkov za tem sem uzrla igrišče ob sosednji kavarni. Še nikoli ga nisem videla.

Morda premalo iščem to, kar bi si zares želela?

Ponosna nase

Neštetokrat se zalotim, kako se dober občutek, ki ga imam o sebi, prelevi v krivdo ali sram, ker neko svojo dobro potezo takoj povežem tudi s slabim.

Bojim se, da me raziskovanje, od kod to izvira, ne bo pripeljalo daleč, a sumim, da ponos nase ni bil ravno vrlina, ki bi jo moja okolica skozi odraščanje gojila in spodbujala.

Tako se moram za pristno veselje nad sabo danes kar truditi – v redu sem, lepa in dobra sem, takšna, kot sem.

Moj ponedeljek ni safr

IMG_7036Danes sem se zbudila v čudovito jutro po počitnicah. Čaka me vrsta prijetnih nalog, a tudi kakšna taka, ki mi ni najbolj pri srcu.

Na desni vidite pogled na eno od mojih čakajočih opravil. A začuda me ne spravlja v obup. Za to imam celo vrsto razlogov, med drugim tudi to, da lahko ob zlaganju gledam skozi okno v čudovito majsko zelenje, razmišljam o vsem lepem, kar smo doživeli na počitnicah, v mislih snujem, kaj bom zapisala, ob vsakem oblačilu ljubeče in hvaležno pomislim na svojega otroka, ki ga bo oblekel …

Res, le zakaj bi moral biti moj ponedeljek trpeč?

“Obstaja celo področje vašega bitja, ki se zaveda še drugih stvari, ne samo teh, ki trenutno pritegujejo pozornost sredi vašega notranjega odra.” dr. Cassandra Vieten v knjigi Čuječe materinstvo

Izmuzljivo življenje

IMG_7031Ob kuhanju sem opazila, kako se na beli steni igrajo sence drevesnih listkov. V naročju sem držala dojenčka in pripravljala večerjo. A želja se mi je že tolikokrat prebudila, da tokrat nisem oklevala, nastavila sem štoparico za štedilnik in skočila po fotoaparat.

Kolikokrat se tako živo zavem, da je življenje izmuzljivo in da bo vse, kar je zdaj, kmalu minilo? Sem hvaležna za to, kar imam, kar živim?

Različna govorica

Ko smo v tujini, postane zelo očitno, kako čudežno je, da se lahko sporazumevamo med seboj. Povsem jasno nam je, da moramo prilagoditi izbiro jezika, če hočemo, da bo drugi razumel, kar mu hočemo povedati.

Kaj če bi na to pomislili vsakič, ko govorimo z drugim človekom, čeprav v domači hiši? Moj bližnji je drugo vesolje. Želim se naučiti njegovega jezika.

Dotik

Kako različni so lahko moji dotiki otrok. Govorijo brez besed. Danes bom še posebej pozorna, kaj sporočajo.

Zahtevna

Tolikokrat se bojim biti zahtevna do otroka.

Všeč mi je film Poslednje darilo, kjer je vzgoja namesto razvajanja resnično prikazana kot dar.

Da, izkušnja dela in napora je za sodobne otroke resnična dragocenost.