NOVIČKE S TEBOJ SEM

Month: March 2013

Ko bom velika, bom doula

Ne, ne, tega kot otrok nisem nikoli izrekla. Prvič, besede nisem poznala. Če bi jo, ne bi vedela, da se zapiše drugače, kot se izgovori (dula). In še – kako naj bi kot otrok prišla v stik z nečim tako velikim, kot je klic, da bi bila ob ženskah, ko rojevajo otroka? Mnoge babice sem slišala reči, da si niso same izbrale poklica, ampak da je babištvo poklicalo njih.

(more…)

Si drzneš o porodu spregovoriti pred kamero?

Lanskega marca sem se na Socialni akademiji udeležila modula Komuniciranje. Na odličnih predavanjih in delavnicah z Ido Baš, Alenom Salihovičem, Marjanom Buničem, Blažem Hostnikom in Mojco Perat smo se učili veščin sporazumevanja z različnimi mediji.

Kot rezultat tega izobraževanja je nastal cikel videov Porod med javnim in zasebnim – doulina perspektiva, ki je moje prvo spogledovanje s kamero 🙂

Kateri video vam je najbolj všeč? Najbolj provokativen? Najbolj potreben? Če bi ti stopila pred kamero, kaj bi želela povedati o porodu kot čisto tvoji in obenem družbeni izkušnji? Podelite svoje mnenje v komentarjih!

Vstopanje v praznino

matej 049Vstopam v novo obdobje življenja – iz zaposlene mame se spreminjam v mamo na porodniškem dopustu. Ob tem podoživljam izpraznjenje, ki se mi je zgodilo, ko sem bila prvič v tej vlogi. Ravnokar sem zaključila študij, zunanji svet me ni potreboval, živela sem v novem kraju, kjer sem poznala le malo ljudi … Težko sem se navadila na dojenčkove zahteve (ki so njegove potrebe) in na to, da sem nekomu neprestano na voljo.

Spominjam se dolgih spomladanskih sprehodov … Ti so me dvigali. Moje razpoloženje sicer ni bilo vedno v sozvočju s prebujajočim se brstenjem, petjem ptic in sončno cvetočim regratom. Zanimivo se mi zdi, da sem prepričana, da je največji del mojega poklica, kot se izraža danes tudi skozi to spletno stran, zrasel ravno v tisti samoti, sprehodih, napornem vsakodnevnem odpravljanju ven na zrak in umirjanju dojenčka.

Praznina je lahko zelo rodovitna. Ustvarjalnost potrebuje samoto. Bližina potrebuje odmik.

Premisli

Na netu mrgoli gradiv za starše. Zase sem že našla ogromno dobrih virov. Po dolgem času pa sem naletela na stran Think it through parenting, ki me nagovarja prav v tem obdobju in jo prepoznavam za koristno. Všeč mi je naslov spletne strani, ki naznanja poglobljenost – prosti prevod bi se glasil “premišljeno starševstvo”.

Še posebej mi je pri srcu avtoričina (Kelly Pfeiffer) delitev nege sebe za starše na naslednja področja:

  • sočutje do sebe (ali vadim nežnost in usmiljenje do sebe? Sprejemam svojo nepopolnost?)
  • prispevek in vpliv (ali čutim, da pomembno prispevam v svojo družino in/ali v svet?)
  • osebna sposobnost (ali izzivam samo sebe in delam korake do svojih osebnih ciljev ter napredujem v sposobnostih?)
  • telesna nega (ali redno hranim, negujem, vadim svoje telo, prejemam dotike in počivam?)
  • postavljanje meja (ali postavljam osebne omejitve sebi in drugim? Ali pričakujem odgovornost od sebe in drugih?)
  • moj glas (ali se čutim slišano v svojih najožjih odnosih? Ali govorim na način, da me ljudje slišijo?)
  • odrasla prijateljstva (ali sem v stiku, nudim podporo in se zanesem na dva ali več odraslih, ki jim zaupam?)
  • ustvarjalnost (ali uporabljam čas in vire za ustvarjalno izražanje sebe?)

Če se prijavite na njene novičke o pozitivni disciplini, boste prejeli pripomoček za samostojni začetek negovanja sebe kot staršev – kratko delovno gradivo za preverjanje in ukrepanje 🙂

Nezaupljivost do sprememb

logo-svetovni-teden-doul“Pomisliti je treba, da nobeden začetek ni tako težaven, nobeden uspeh tako dvomljiv in da ni nobene večje nevarnosti, kot postaviti se na čelo nove države in njene preuredbe. Zakaj vsi, ki se jim je po starem dobro godilo, so nasprotniki novih preuredb. Tisti pa, ki od njih pričakujejo dobrot, so kot njih zagovorniki mlačni, deloma iz strahu pred nasprotniki, ki imajo postave za sebe; deloma pa iz nezaupnosti, ki je človeku v naturi, ker ne verujejo zares v nje, dokler jih ne vidijo z lastnimi očmi.”

Niccolo Machiavelli, Vladar

Smisel

ladyČlovek ne more živeti res odličnega življenja brez občutka, da pripada nečemu večjemu in trajnejšemu od njega samega.”

(Mihaly Csikszentmihaly)