fbpx

Month: januar 2013

Odločanje

Včasih smo zasuti z na videz enako pomembnimi nalogami in ne vemo, česa bi se prej lotili. Kljub temu imamo orodje in moč, da se odločimo, kaj bomo storili v danem trenutku. Želiš:

  • delati tisto, kar ti v nekem trenutku pride na pot?
  • delati vnaprej določeno delo?
  • določiti, kaj je tvoje delo?

Bojim se, da mame najbolj šepamo ravno pri zadnjem, saj nas sprotno odzivanje na trenutne potrebe bližnjih tako zaposluje, da si redko vzamemo čas za premišljevanje o svojih nalogah s ptičje perspektive. Poskusi danes nekaj minut nameniti temu!

Lahko ti koristi članek Opraviti s stvarmi 🙂

Nova drža

Učim se nove drže. Obenem bi želela biti kraljevsko odločna pri korakih proti spremembam in hkrati izročati stvari, glede katerih ne morem ničesar spremeniti.

“Bog, daj mi sproščenost, da se sprijaznim s stvarmi, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da spremenim tiste, ki jih lahko spremenim, in modrost, da ločim ene od drugih.” Reinhold Niebuhr, 1892–1971, nemški teolog

Srečevanje s strahovi – 3. del

Osebno pričevanje o vaginalnem porodu po carskem rezu – nadaljevanje

Očkova perspektiva

Spomnim se, da sta po prvem porodu v meni odmevali dve močni spoznanji: prvo, kako posebno in dragoceno vlogo ima ženska, ki rodi otroka (in kako se mora za to potruditi), in drugo, kako neprecenljiv dar je otrok. Dobiti svojega otroka je nekaj najlepšega, kar lahko doživiš! Po vseh mesecih pričakovanj in spremljanja razvoja otroka v materinem trebuhu se končno zagledaš vanj in se – gotovo – zaljubiš!

(več …)

Olajšanje zase

Kako hitro v težkih časih, ko bi pravzaprav potrebovala še več podpore ali pomoči, spustim sebe na minimum in skoraj popolnoma zamrznem svoje resnične potrebe.

Kako hudo mora biti, da si dovolimo olajšanje?

Srečevanje s strahovi – 2.del

shutterstock_25959571Osebno pričevanje mamice o vaginalnem porodu po carskem rezu – nadaljevanje

Čez dve leti in pol – soočena z drugim porodom in strahovi

Moje povezovanje s prvim sinkom, ki je Bogu hvala zdrav deček, je bilo po porodu s carskim rezom olajšano z dojenjem, ki nama je šlo odlično, s skupnim spanjem in z nošenjem v traku. Spomine na porod sem pospravila v predal »travmatično«. Ko pa se je čez dve leti in pol bližal drugi porod, sem se zavedela, da se moram z njimi soočiti.

(več …)

Mamini tabuji

Včasih se sami sebi zdimo čarovnice. Kaj je tisto pri tvojem materinstvu, kar ne bi nikoli priznala drugim ljudem, ker te je preveč sram?

Si pomislila, da morda nisi edina, ki tako doživljaš?

Srečevanje s strahovi – 1. del

pregnant_belly-714813

Osebno pričevanje o vaginalnem porodu po carskem rezu

Prvi porod – urgentni carski rez

Moj prvi porod se je zgodil leta 2010. Začel se je nekega petka, šest dni pred rokom, ko mi je ves dan bolj intenzivno otrdeval trebuh (Braxton-Hickstonovi popadki). Ker sem poznala zgodbo mamice, ki ji je nekaj dni pred rokom dojenček umrl v maternici, sem se zelo bala, da bo šlo tudi pri meni kaj narobe. Ker se mi je zaradi otrdevanja zdelo, da otroka slabše čutim, in ker je bil petek popoldne (da še ves vikend ne bi mogla k svoji ginekologinji), sem se zapeljala do najbližje porodnišnice na pregled, če je vse v redu. Sprejela me je babica, ki mi je naredila CTG (vse ok), potem pa je poklicala dežurnega porodničarja, ki me je še pregledal. Najprej me je ošvrknil, da očitno preveč berem forume, potem pa, ko me je pregledal, ves presenečen rekel, da sem že 4 cm odprta. In da če grem kar takoj rodit. Tudi sama sem bila presenečena in tudi vesela, da bom kmalu imela pri sebi svojega dojenčka. A ker sem bila na pregledu sama brez moža in ker sem se sama tudi pripeljala, sem vsa tresoča vprašala, ali lahko pridem tudi jutri … Rekel mi je, seveda, otrok padel ven ne bo. Da pa se je porod že začel in da mi morajo, preden mi odteče voda, dati še preventivno dozo antibiotika, ker mi je ginekologinja že proti koncu nosečnosti z brisom diagnosticirala bakterijo streptokok, ki bi pri dojenčku lahko morda povzročila sepso. In to je bilo vse, šla sem domov in vznemirjena poklicala moža in prijateljice …

(več …)

Ustvarjalna mama

Mame ustvarjalno oblikujemo svoj vsakdan!
Mame ustvarjalno oblikujemo svoj vsakdan!

Ustvarjalno mamo vidimo običajno kot:

  • mamo, ki ustvarja z otroki (jim pripravi ustvarjalno dejavnost, jih vodi, jim omogoči ustvarjalno izkušnjo)
  • mamo, ki je ustvarjalna izven doma (na delovnem mestu ali v prostočasni dejavnosti)

Meni pa se zdi, da je veliko ustvarjalnosti tudi v tem, da žongliramo med vsemi svojimi dejavnostmi?