Osebno pričevanje o vaginalnem porodu po carskem rezu
Prvi porod – urgentni carski rez
Moj prvi porod se je zgodil leta 2010. Začel se je nekega petka, šest dni pred rokom, ko mi je ves dan bolj intenzivno otrdeval trebuh (Braxton-Hickstonovi popadki). Ker sem poznala zgodbo mamice, ki ji je nekaj dni pred rokom dojenček umrl v maternici, sem se zelo bala, da bo šlo tudi pri meni kaj narobe. Ker se mi je zaradi otrdevanja zdelo, da otroka slabše čutim, in ker je bil petek popoldne (da še ves vikend ne bi mogla k svoji ginekologinji), sem se zapeljala do najbližje porodnišnice na pregled, če je vse v redu. Sprejela me je babica, ki mi je naredila CTG (vse ok), potem pa je poklicala dežurnega porodničarja, ki me je še pregledal. Najprej me je ošvrknil, da očitno preveč berem forume, potem pa, ko me je pregledal, ves presenečen rekel, da sem že 4 cm odprta. In da če grem kar takoj rodit. Tudi sama sem bila presenečena in tudi vesela, da bom kmalu imela pri sebi svojega dojenčka. A ker sem bila na pregledu sama brez moža in ker sem se sama tudi pripeljala, sem vsa tresoča vprašala, ali lahko pridem tudi jutri … Rekel mi je, seveda, otrok padel ven ne bo. Da pa se je porod že začel in da mi morajo, preden mi odteče voda, dati še preventivno dozo antibiotika, ker mi je ginekologinja že proti koncu nosečnosti z brisom diagnosticirala bakterijo streptokok, ki bi pri dojenčku lahko morda povzročila sepso. In to je bilo vse, šla sem domov in vznemirjena poklicala moža in prijateljice …
(več …)