Otroci so me naučili redoljubnosti. Že kot dojenčki. Verjetno smo že vse doživele, da smo šle na izlet brez zadostnih rezervnih oblačilc in plenic? Zjutraj vstale in odlašale z zajtrkom, dokler nismo bile že popolnoma izčrpane od lakote? Smo hotele na hitro skuhati kosilo, pa ni bilo pravih živil na voljo? Smo že imele malo prostega časa, pa bilo nikogar, ki bi ga v tistem trenutku lahko poklicale za družbo? Ja, spontanost naenkrat postane zelo obremenjujoča! Danes skrbno načrtujem dan, da se imamo lahko vsi lepo. Potem nas pa lahko tudi kaj preseneti 🙂
Month: februar 2012
O meni
Sem mlada iščoča ženska; žena, mama štirih otrok, poklicna prevajalka, doula in voditeljica obporodnega izobraževanja.
V življenju so name najbolj korenito vplivale izkušnje šolanja (osnovna šola razvijanja talentov, trdo delo na glasbeni gimnaziji in navdihujoč študij prevajalstva), neprešteta paleta prebranih knjig, močna prijateljstva, ki so se oblikovala v študijskih letih in v času priprave na zakon ter seveda življenje v dvoje in materinstvo.
Klic po tem, da bi delala z ženskami v obporodnem obdobju, v pogovorih z njimi delila svoje znanje in izkušnje ter jih podpirala na zahtevni poti materinstva, je nekako zrasel v mojem napornem prvem poporodnem obdobju ter se močno okrepil z drugim porodom, ki sem ga doživela kot véliko osebno zmago. Prevetril je moj pogled na svet in mi precej preobrazil življenje. S tretjim porodom sem se prepričala, kako kompleksno je področje obporodne oskrbe in kako krhko je ravnovesje pri skrbi za žensko in dojenčka ter njun blagor.
Jeseni 2009 sem se v Ljubljani udeležila uvodne delavnice za porodne doule pod vodstvom Debre Pascali Bonaro; svoje znanje in uvide na porodnem področju pa odtlej nadgrajujem na delavnicah in seminarjih v Sloveniji in sosednjih državah, s prebiranjem knjig in raziskav, spremljanjem dela kolegic doul, babic in drugih strokovnjakov po svetu.
Februarja 2010 sem postavila spletno stran S teboj sem, kjer želim s pisanjem ozaveščati in opogumljati nosečnice, porodnice in matere, da iščejo in se zavzemajo za sebi lasten način rojevanja in materinstva. Portal rase iz meseca v mesec in bo kmalu deležen korenite preobrazbe.
Poleti 2011 je izšel moj prevajalski prvenec, knjiga Skozi nosečnost z Jezusom, vodnik za srečen porod, ki hkrati slavi mojega Boga ter obravnava mojo najljubšo temo. Z založbo Družina sodelujem pri nadaljnjih projektih – prevajanju in izdaji knjig o odnosih in starševstvu.
Danes živim nadvse pester vsakdanjik. Moja trdna odločitev, da v času, ko so otroci majhni, z njimi preživim kar največ časa, je kljub mojim strastem ali pa ravno zaradi njih še vedno živa, zato največ svojega dela opravljam doma, v dolgih večerih in v prostih uricah.
Neprecenljivega pomena za ohranjanje pristnega stika z bistveno razsežnostjo porodne podpore, to je razumevanje tega, kar ženska in njej drage osebe doživljajo v obdobju prehoda v starševstvo, so mi izkušnje, ki jih pridobivam s spremljanjem pri porodu, vodenju duhovne piprave na porod, odgovarjanjem na klice za pomoč pri dojenju, poslušanjem porodnih zgodb v svojem širokem krogu prijateljic in znank ter svetovanjem pri načrtovanju poroda.
Pomemben del svojega poslanstva vidim v predstavljanju téme poroda, dojenja in materinstva javnosti, saj želim, da bi doživljanje žensk v obporodnem obdobju postalo del našega skupnega družbenega zavedanja in védenja.
Poslanstvo portala
Portal o porodu, doulah in pripravi na starševstvo sem začela ustvarjati februarja 2010.
Ime portala sem izbrala zaradi napisa, ki ga nosita možev in moj poročni prstan – S TEBOJ SEM. Vanju je tako zarezana zaveza, ki sva jo sklenila na poročni dan – zaveza, da sva skupaj, da sva drug ob drugem, da se podarjava drug drugemu in da iz najinega zakona klije novo življenje. Napis izhaja iz svetopisemskega odlomka Iz 43,1-7, kjer Bog govori svojemu ljudstvu: Ne boj se, saj sem jaz s teboj. Odlomek me je nagovarjal v času, ko se je oblikoval moj življenjski poklic – zaključevala sem študij prevajalstva, z Boštjanom sva se pripravljala na poroko, obenem pa sem se spraševala, kaj je moje poslanstvo. Verjamem, da se osebni poklic vsakogar odraža na vseh življenjskih področjih. Zato želim zavezo bližine, podaritve in ljubezni živeti tudi pri svojem delu – pri prevajanju knjig in besedil ter spremljanju žensk in parov v pomembnem obdobju njihovega življenja – prehodu v starševstvo.
Na portalu S TEBOJ SEM, ki je namenjen pripravi na porod in starševstvo, lahko najdete naslednje vsebine:
Se sprašujete, kaj je naravni porod?
Ne veste, zakaj bi bil naravni porod pomemben?
Si razbijate glavo, kako izdelati porodni načrt?
Ali ste slišali, da vam doula lahko pomaga pri uresničitvi vašega porodnega načrta?
Iščete načine, kako se psihično in fizično pripraviti na naravni porod?
Pri porodu pogrešate duhovno razsežnost?
Iščete kaj navdihujočega, da bi nahranili svojo dušo?
Razmišljate o poklicu doule?
Moja želja je podpreti žene pri iskanju svojega bistva, svojega neodtujljivega dostojanstva in pri odkrivanju lepote materinstva.
Verjamem, da bi morale biti informacije o naravnem porodu dostopne vsaki ženski, da bi se lahko osveščeno in odgovorno odločala za svoj način rojevanja.
Če želite ostati na tekočem z dogajanjem na spletnem portalu S teboj sem, se prijavite na novičke!
21. februar
Spregovoriti. Mamica, s kom lahko čez dan spregovoriš kakšno besedo? Z možem pred službo? S sosedo, ki je doma? S prijateljico po telefonu? S poštarjem, ki prinese priporočeno pošiljko? S prodajalko v trgovini?
Kaj šele o tem, kaj te teži? Do kakšnih spoznanj si nedavno prišla? O svojih skrivnostih?
Nočemo biti omejene samo na ta majhen svet okrog dojenčka. Še vedno smo ženske, žene, prijateljice, stranke, sodelavke, SOGOVORNICE. Morda le malenkost bolj kritične kot nekoč? 🙂
20. februar
Matere smo v očeh sveta gotovo nore. Katera ženska pri zdravi pameti pa si danes pusti tako temeljito preoblikovati postavo? Katera dovoli, da stečejo mimo nje vsi velepomembni medijski dogodki dneva, da lahko opazuje, kako njen dojenček prvič vzame v roke igračko? Kdo si drzne danes stopiti na ulico s politimi hlačami, ker je pač veliko bolj važno, da peljemo otroka na sprehod, da končno zaspi, kot pa jih preobleči? Kako lahko nekdo mirno stoji ob izhodu iz metropolitanske knjižnice ob kričečem triletniku, ki se je vrgel na tla iz razočaranja, ker si ne more sposoditi neke knjige, njegovo besnenje pa odmeva do vseh študijskih kotičkov? Kot simpatično pravi Katarina Kompan Erzar: ko smo končali šolo, smo rekli nikoli več. A za nekoga kljub vsemu še enkrat sedemo v šolske klopi…
19. februar
Kadar mi gre doma vse narobe, si dostikrat ponavljam: “Pa saj to je brez zveze.” (prepričati tega otroka, da se bo zjutraj oblekel) “Pa kdo mi je dal te otroke?” (ko vsi trije naenkrat nekaj hočejo od mene) “Pa zakaj sem se tega sploh lotila?” (ko ne vidim okrog sebe nobene mame s podobnimi težavami). A ti stavki mi ne pomagajo iz stiske. Jo le še poglabljajo, saj si govorim, da sem nesposobna, naivna, da pretiravam in da sem edina na svetu, ki ji je tako hudo. Svet, ki nas vzgaja, nas ne pripravi na zahtevnost materinstva. Draga mamica, če danes obupuješ, vedi, da globoko v sebi verjamem, da bomo zmogle! Skupaj nam lahko uspe ugotoviti, kako 
18. februar
Preljubo veselje, oj, kje si doma?
Danes na pustno soboto te iščem – ali si v srčkih, da se od radosti našemijo in razveselijo še druge? Ali boš kurentom pomagalo pregnati zimo? Ali boš kot zastava vihralo na naših srcih, da bomo vesele mame, predane mame?
“Poslednjič veselje šele zasledim,
na vaško ledino pridirjam za njim.
Glej, tamkaj z otroki prijazno igra,
jim kratek čas dela, pri njih je doma.”
(slovenska ljudska)
Za žalujoče starše
Nosečnost se na žalost kdaj ne konča srečno. To je velik družbeni tabu. Morda na naslednjih povezavah najdete kaj informativnega in tolažilnega zase ali za svoje bližnje:
Zaupati materam
Po dolgem času sem vzela v roke neko vzgojno knjigo. Ne vem točno, ali gre v resnici za vzgojno knjigo, saj ne vsebuje nasvetov o tem, kaj bi morala početi z otrokom, ampak se avtor z njo skuša bolj približati temu, kar se dogaja med materjo in otrokom v začetku življenja.
17. februar
Mamica, si vesela, da si mamica? Kaj se mi oglasi ob tem vprašanju? Boleče je spoznanje, da za svoje materinstvo verjetno nikoli ne bomo prejele posebne nagrade. Zato je bistveno, da v sebi vsak dan oživljamo zavest, da je to, za kar smo se odločile in kar počnemo in je velikokrat popolnoma nevidno, pomembno. Pomembno za življenje tega otroka, pomembno za nas in pomembno za jutrišnji svet. Verjamem to?