Draga mamica, danes te spodbujam k hvaležnosti. Ozri se okrog sebe in si reci: “Ali si nisem vsega tega že od nekdaj želela?”

Ja, vem, videla boš tudi stvari, ki si jih v resnici nisi želela. A globoko v srcu smo lahko hvaležne tudi za vse tisto, kar nas jezi, mori, utruja, skrbi, straši…

Neža Maurer: Vse si želim

Sreča si, moje veselje,

moje hrepenenje.

Naj te objamem trdno,

naj čutim, kako imam v naročju

vse, kar želim.

Vse, kar želim?

Otroka želim.

Tvojega otroka. Najinega otroka.

In objel si me in ljubil si me

in rodil se je tvoj otrok –

najin otrok.

Držim ga rahlo objetega,

niham z njim sem in tja

in čutim, da imam v naročju

vse, kar želim.

Vse, kar želim?

Tebe želim, ljubi moj,

najina potepanja,

plese na vaških veselicah,

pogovore v mraku,

najino brezskrbno ljubezen,

večere objemov in poljubov,

ko čutim, da si moja sreča,

moje veselje, hrepenenje –

vse, kar želim.

Vse, kar želim?

Niham od tebe k otroku –

od brezskrbnosti k skrbi,

od otroškosti k zrelosti,

od želje k odrekanju,

od sreče k sreči –

kot vrba od vode k nebu

in spet k vodi.

Kaj si želim?

V vodi blesti zvečer sijajen,

zlat mesec.

Po prstih grem k njemu, ga pobožam;

neslišno se razdeli v množico drobnih,

sijajnih mesecev.

Trznem kvišku, drhtim od želje,

da bi bil v vodi spet en sam velik,

zlat mesec

in jaz na bregu brezskrbna deklica.

In že je v mirni vodi

en sam velik, zlat mesec –

jaz pa sežem z roko do gladine,

jo pobožam in razburkam.

Vse si želim.

Otrok prebuja upanje.

To se vidi v očeh stark, ki jih srečujem in se nasmehnejo ob pogledu na tri razigrane fante; to prepoznam v besedah pohvale, ki jih izreče dobra soseda; to opažam pri svojih starših, ki se veselijo vnukov.

“Novorojenček je znamenje, da Bog še ni obupal nad nami.”

Med skrbjo zase in skrbjo za otroka vlada zanimiva zakonitost. Pogosto, ko poskrbim za otroka, poskrbim tudi zase; in pogosto, ko poskrbim zase, poskrbim tudi za otroka. Skrb zase in skrb za otroka se ne izključujeta!

Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! (Mr 12,31)

Na pultu v dnevni sobi mi stoji zanimiv koledarček. Vsak dan, ko obrnem stran, me čaka spodbuda za mamice za tisti dan. Knjižico mi je podarila dobra prijateljica doula za praznovanje Blagoslov matere. Naslov knjižice je: What every mom needs (Kaj potrebuje vsaka mama). Ta koledarček me je navdihnil, da sem se še sama lotila spodbujanja mamic, najprej na spletni strani S teboj sem.

Današnja spodbuda v omenjeni knjižici pravi nekako takole (v angleščini):

Kaj potrebuje vsaka mama? RAST: Včasih hrepenim po tem, da bi zrasla v tem, kar sem

Rast pomeni odločati se. Če hočemo med otrokovim spancem vaditi klavir ali brati knjigo, bomo morda končale tako, da bomo za kosilo postregle v trgovini kupljene zmrznjene njoke s sirom.

Hm. To pa je spodbuda. Prav razjezila me je. Igranje klavirja in branje knjig sta moji najljubši dejavnosti, načrtovanje dnevnega glavnega obroka pa šibka točka, ki sem jo sicer že kar dobro prerasla (takoj, ko končam pisanje tele spodbude, grem skuhat slivove cmoke), a včasih bi se mi omenjeni sirovi njoki res prilegli. A zdaj potrebujem še to, da mi nekdo takole stopi na žulj?

Zato se v teh spodbudah, ki jih pišem vsak dan na spletni strani, raje sprašujem, KAJ POTREBUJE VSAKA SLOVENSKA MAMA. 🙂 Hočem, da veš, da nisi edina, ki imaš težave z usklajevanjem svojih želja, potreb in potreb tvoje družine z majhnim otrokom. Danes te vabim, da razmisliš, kdaj lahko počneš stvari, ki so nujne (npr. kuhanje kosila) in kdaj take, ki bi bile za tvojo dušo. Veliko potrpežljivosti pri rasti ti želim 🙂

Ko mine približno pol leta po otrokovem rojstvu, nas začne stiskati pri srcu, ko pomislimo na konec porodniškega dopusta (oz. pravilneje rečeno dopusta za nego in varstvo otroka, saj porodniški dopust traja le 3 mesece).

Z vrnitvijo v službo si obetamo malo spremembe, urejen vsakdan, stike z ljudmi, finančno neodvisnost, družbeno priznanje in izpolnjenost v ustvarjalnosti.

Draga mamica, danes te postavljam pred izziv: če bi bilo mogoče vse te stvari doseči na drugačen način, z otrokom, ki je pred kratkim vstopil v tvoje življenje, ali bi se po enem letu še vedno vrnila na isto delovno mesto?

Današnji dan je mednarodni dan družine. Deževno vreme nam je dalo odlično priložnost, da smo nedeljo preživeli doma, v krogu družine. To se sliši zelo idilično. Kako pa je bilo v resnici?

Draga mamica, pošiljam ti sončka!

Razmetan dom ni ne spodbuden ne vzgójen. Pri pospravljanju postanejo že dolgo odvržene igrače spet zanimive, tla v dnevni sobi spet prehodna, in ustvari se sveže vzdušje, v katerem se edino prebujajo navdihi. Kaj pa ti misliš? Kako iskati ravnovesje med zateženostjo in kaosom?