NOVIČKE S TEBOJ SEM

Month: March 2011

NEDELJA, 6. marec

Kot mame smo za ostali svet večinoma precej nezanimive. Koga zanima, ali smo danes morale vstati že ob petih in smo se pred tem zbujale na pol ure? Ali je kdo opazil, da danes nismo bile na sprehodu, ker je otrok zbolel? Dolgočasne smo, ker moramo zvečer prej domov kot drugi, saj nas jutri čaka naporen dan. Ko navdušeno pripovedujemo o tem, kako je otrok podrl stolp iz kock ali se hecno spačil ali prvič pojedel cel krožnik pripravljene kašice, zavijajo z očmi.

Danes se veselim zavedanja, da imam enkratno priložnost biti priča edinstvenemu razvoju edinstvene osebe.

“Po prvem mesecu starosti otrok naredi, česar ne zmore nobena žival: usteca se mu razlezejo, očesci se mu zaiskrita od sreče: prvi nasmeh. Ob tem dogodku bi morali zazvoniti vsi zvonovi, vse televizije bi morale človeštvu sporočiti veselo novico, da smo dobili novega sopotnika – na veke. A nihče ne zvoni… Še ne razumemo, kaj je zares dogodek.” (p. Miha Žužek v knjigi Vabilo na večni ples)


 

SOBOTA, 5. marec

Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Danes na pustno soboto te iščem – ali si v srčkih, da se od radosti našemijo in razveselijo še druge? Ali boš kurentom pomagalo pregnati zimo? Ali boš kot zastava vihralo na naših srcih, da bomo vesele mame, predane mame?

“Poslednjič veselje šele zasledim,
na vaško ledino pridirjam za njim.
Glej, tamkaj z otroki prijazno igra,
jim kratek čas dela, pri njih je doma.”

(slovenska ljudska)

PETEK, 4. marec

Pred kratkim sem prebrala čudovito zgodbo o tem, kako otrok v današnjem svetu doživlja inflacijo – izgubo svoje vrednosti. Predstavljajte si, da pridete v deželo, kjer vaše bisere in dragulje zametujejo in puščajo povsod ležati, če želite z njimi kaj kupiti, imajo proti navadnim kamenčkom čisto majhno vrednost in ne morete verjeti, da je tamkajšnjim prebivalcem vseeno za vaše dragocenosti.

Na novo moramo ugotoviti, kaj je zares vredno, sveto, nezamenljivo. Kako to, da čas, ko so otroci majhni, tako poceni prodamo za denar, hkrati pa drage denarje plačujemo za domnevno visoko kakovostno varstvo? Obvarujmo se, da bi iz družine in njene zastonjskosti naredili razbojniško jamo.

ČETRTEK, 3. marec

Če sem včasih lahko brez skrbi bedela pozno v noč, saj sem bolj večerne sorte, si to danes zelo težko privoščim. Zjutraj me namreč zbudijo moji zgodnji petelinčki in materinski vsakdan mi ne omogoča spanja v nedogled. Grozi mi, da bom ves dan nataknjena.

Mame poročajo, da jim pri prilagajanju dojenčkovemu bioritmu najbolj pomaga, da se ne obremenjujejo z uro in si spanje uredijo tako, da se vsa družina kar najbolje naspi. Če pri skrbi za otroka ponoči ni treba vstati iz postelje, toliko bolje!

SREDA, 2. marec

“Z otroki je samo delo.” “Saj sploh ne veste, da ga imate.” “Je priden? Spi?” “Otroci so najboljša naložba.” “Z otroki so same skrbi in stroški.” “Od otrok nimaš nič.” Ko sem bila prvič mama, so me te enoznačne pripombe spravljale ob živce.

Življenje ni enostransko. Vsaka stvar ima mnogo plati. In vedno se lahko odločim, katere misli bom gojila v sebi. Kako vidim svojega otroka? Kot blagoslov ali prekletstvo?

“Ko zibljem dojenčka ali se pogovarjam z možem ali svojim otrokom, čas ni denar, ampak trošenje, ki poraja trajno obilje.” (Alenka Rebula v članku Življenje kot poslovni načrt)

TOREK, 1. marec

Večkrat mislimo, da moramo za materinstvo vse žrtvovati. Nemogoče mi je na primer trenutno biti članica dobrega pevskega zbora, saj se bi ob večerih težko udeležila pevskih vaj, prav tako ne pridejo v poštev večdnevne pevske turneje.

Pa je zato šla po zlu moja pevska kariera? Ne – toliko pesmic se nisem naučila na pamet v nobenem pevskem zboru, za svoje solo nastope mi ni treba iti na nobeno avdicijo, sedaj pa od ponosa žarim, ko poslušam svoje otroke, kako znajo že pri treh letih suvereno odpeti pesmico od začetka do konca in ob tem neskončno uživajo!

Stavim, da imaš tudi ti kakšen talent, ki ga lahko razviješ ob otroku 🙂