Presenečena sem nad tem, kako mi ravno obdobje, ko je otrok najbolj zahteven (in se želi veliko dojiti ali crkljati), nudi največ razmisleka, poglabljanja vase in miru. Čas, ki bi ga sicer porabila za tisoč in en opravek, tako presedim v opazovanju in nežnem stiku z otrokom, ob tem pa se mi prebudi polno lepih spominov, drobnih uvidov in želje po še več skupnih trenutkov. Znaš obsedeti z otrokom v naročju?
