Mnogokrat se zalotim, da jemljem materinstvo bolj kot vrsto tehničnih nalog, ki jih potrebno izpeljati: po internetu naročiti tiste dobre plenice, uloviti fenomenalni popust v trgovini igrač, speči torto za rojstni dan, skuhati najljubšo jed, v knjižnici zamenjati goro otroških knjig, priskrbeti sezonska oblačila, poskrbeti za zadosten vnos vitaminov …
A tisto pravo, srčno materinstvo se skriva v refleksiji kaotičnega dneva – kdaj sem začutila, da otrok nekaj živo potrebuje? Kako odgovoriti na to njegovo potrebo in tega zanj ne more narediti nihče drug kot jaz?