Razočaranje nad seboj in drugimi se mi zdi neizogibno v času, ko verjamemo v mit popolne mame. Popolna mama je vedno videti brezhibno, pa naj je doma, na sprehodu, v trgovini, na zabavi… Ima pospravljeno stanovanje brez najmanjšega prahu, vsak dan pripravlja obilne in zdrave obroke. Njeni otroci so zdravi, živahni, spodobni, brihtni, dejavni na vseh področjih… Je uspešna v službi, vsa predana delu. Z možem imata odlično razmerje, polno strasti in ljubezni … Nikoli se ne razjezi, je prilagodljiva, iznajdljiva, vedno na višku svoje moči.

Kako se poberem, ko se mi mit zruši kot hišica iz kart? Kje iščem drugačne zglede? Kje najdem vire moči, ki ne usahnejo?

2 Comments on 12. marec

  1. Ana, hvala za tele dnevne vzpodbude. Četudi komentiram le včasih, pa jih VEDNO preberem in premislim 🙂 hvala!

  2. me veseli… prepričana sem, da ogromno punc z veseljem VSE prebere, do konca, ampak vzeti si čas za odgovor, pa, saj veš, ponavadi smo zjutraj ravno sredi jutranjih opravil…

    tako da, vztrajaj 🙂 super je, res! prelepe misli, vsakič…

    gre nam fino, dojenje sicer ni šlo po planu in željah in sem se kar nasekirala in namatrala, zdaj pa sem “prebolela” in smo super fajn 🙂

    res je eno čudo, imeti otroka, vedno sem si želela, ampak si niti predstavljala nisem, da je TAKO lepo in izpopolnjujoče… da o lekcijah življenja, osebni rasti, sploh ne zgubljam besed…

    kako pa tebi? gre lepo? fantje rastejo, napredujejo?

    pozdravčke,
    katja

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.